Neomejen dostop | že od 9,99€
Ta teden bo ameriška centralna banka Federal Reserve predvidoma znižala ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk. Trgi so po pred kratkim objavljenih podatkih o inflaciji, ki so potrdili skladnost tako skupne kot jedrne inflacije z napovedmi, to potezo že večinoma všteli v cene.
Pričakovana odločitev odpira vrata za nadaljnje sproščanje monetarne politike v ZDA, kar bi lahko spodbudilo gospodarsko rast, a hkrati ostaja tveganje za povečanje inflacijskih pritiskov zaradi pričakovane fiskalne ekspanzije.
Tudi v Evropi so v ospredju obrestne mere. Evropska centralna banka (ECB) je prejšnji teden nižala obrestne mere. Razlog za to odločitev je bolj ugoden obet glede inflacije v območju z evrom, ki naj bi se postopoma zniževala – z napovedanih 2,4 odstotka v letu 2024 na 2,1 odstotka v letu 2025 in na 1,9 odstotka v letu 2026. Tudi jedrna inflacija, brez energije in hrane, se pričakuje pri srednjeročnem cilju dveh odstotkov.
Kljub znižanju obrestnih mer ostajajo stroški zadolževanja relativno visoki, saj pretekla zvišanja še vedno vplivajo na obstoječa posojila. Gospodarska rast v Evropi ostaja šibka, z napovedmi 0,7-odstotnega povečanja BDP za leto 2024, 1,1 odstotka rasti za leto 2025 in 1,4 odstotka za leto 2026. ECB je poudarila, da bo svoje politike prilagajala glede na nove podatke, ne da bi se zavezala k določenemu tempu sprememb.
Evropske težave niso zgolj posledica trenutnih ekonomskih razmer, temveč so globlje ukoreninjene. Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, je danes ne kaj bistveno nad ravnjo 2019, kar pomeni pet let nizke rasti. Francija, Italija in Španija imajo nekoliko boljše rezultate, vendar še vedno močno zaostajajo za ZDA, kjer je gospodarstvo od leta 2019 krepko zraslo.
Težave delno izhajajo iz energetske krize po ruski invaziji na Ukrajino, ki je stisnila realne dohodke gospodinjstev in zmanjšala konkurenčnost energetsko intenzivnih panog. Strukturne ovire, kot so zastareli trgi dela, visoka obdavčitev in pomanjkanje inovacij, dodatno zavirajo rast. Poleg tega stroga fiskalna politika, zlasti v Nemčiji, omejuje možnosti za spodbujanje rasti. Sproščanje fiskalne zavore bi koristilo celotni regiji, vendar ostaja politično občutljivo vprašanje.
Na globalni ravni negotovost povečujejo napovedi administracije Donalda Trumpa, ki načrtuje uvedbo stoodstotnih carin za članice BRICS, če bi te podprle novo rezervno valuto namesto ameriškega dolarja. Omenjene carine vplivajo na izvoz blaga BRICS v ZDA.
Iran, Združeni arabski emirati (ZAE) in Rusija pošljejo tja manj kot tri odstotke izvoza. Iran in Rusija sta že pod sankcijami, ZAE pa lahko preusmeri ključne surovine na druge trge. Brazilija kot izvoznica surovin zlahka najde kupce drugod. Kitajska pričakuje carine, zato dodaten šok ni bistven. Indija ZDA obravnava kot zaveznico proti Kitajski, kar izključuje pretirano ostre carine. Etiopija, nova članica BRICS, trenutno nima večjega vpliva. Torej, ta ukrep verjetno ne bo teh držav ujel na levi nogi, bi pa lahko dodatno zaostril že tako napete geopolitične odnose.
Trumpova strategija »ločitve« od Kitajske vključuje tudi napovedane 60-odstotne carine na kitajski uvoz. Vprašanje pa ostaja, kako bo nova administracija pristopila k pogajanjem z Evropo, kjer sta ameriška in evropska avtomobilska industrija tesno povezani.
Pretiran pritisk bi lahko Evropo in Kitajsko spodbudil k tesnejšemu sodelovanju, kar bi lahko privedlo do nenavadnega zavezništva za stabilizacijo globalnega trgovinskega sistema. Za ohranitev ameriškega dolarja kot svetovne rezervne valute je sicer ključna stabilnost ameriškega bančnega sistema in gospodarstva. Prav tako igrajo pomembno vlogo visoka varnost, predvidljiva politika ter obvladljivi proračunski primanjkljaji.
Vse bolj jasno je, da bo leto 2025 prineslo kompleksno gospodarsko in politično okolje. Evropa mora najti ravnovesje med reševanjem lastnih strukturnih težav ter prilagajanjem na globalne trende, kot so tehnološki razvoj, geopolitična tekma in inflacija.
Centralne banke, vključno z ECB in Fedom, so pred izzivom, kako spodbujati rast, hkrati pa ohraniti inflacijo pod nadzorom. Vlagatelji bodo morali biti v teh razmerah prilagodljivi, saj bo volatilnost v 2025 igrala veliko vlogo na trgih.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji