Vlada zavrača kritiko fiskalnega sveta glede ustreznosti javnofinančnih dokumentov

Ljubljana – Pingpong med vlado in fiskalnim svetom glede ustreznosti vladnih proračunskih dokumentov se nadaljuje. Po tem, ko je fiskalni svet v petek po pregledu predloga odloka o okviru za pripravo proračunov in osnutka programa stabilnosti 2019 za obdobje 2019–2022 ugotovil, da predvidena javnofinančna gibanja letos odstopajo od fiskalnih pravil, od leta 2020 naprej so projekcije v vladnih dokumentih izpostavljene precejšnjim negativnim tveganjem, je vlada danes na dopisni seji ocenila, da sta pripravljena dokumenta skladna s fiskalnimi pravili in da so vzpostavljeni ustrezni mehanizmi za hiter odziv, če bi se uresničila tveganja, ki bi lahko imela za posledico nedoseganje fiskalnega cilja. 

V vladi ocenjujejo, da so v odloku in programu stabilnosti »upoštevali vse okoliščine, ki vplivajo na doseganje ciljnega salda in med katere spadajo že uveljavljene spremembe predpisov in tudi tiste spremembe, ki jih nameravamo sprejeti letos in vplivajo na proračunsko načrtovanje v tekočem in prihodnjih letih.«
 

Vlada načrtuje zvišanje javnofinančnega presežka

Pri tem so v vladi še prepričani, da bodo obdobju 2020–2022 z odlokom in programom stabilnosti zagotovili ohranjanje oziroma postopno povečevanje javnofinančnega presežka. Načrtovana rast izdatkov bo nižja od rasti prihodkov in od nominalne rasti BDP ter pod povprečjem večletne rasti potencialnega BDP, ki omogoča doseganje srednjeročne uravnoteženosti in nadaljnje zniževanje javnega dolga. V letih od 2020 do 2022 predvidevajo v povprečju okoli 3,9-odstotno rast prihodkov, rast izdatkov pa bo nižja. Načrtujejo tudi, da se bo javni dolg do leta 2022 znižal pod 60 odstotkov BDP, ki ga kot zgornjo raven dovoljujejo evropska pravila.
 
Vlada v stališču pojasnjuje tudi, da se minimalni srednjeročni proračunski cilj (MTO), ki ga določajo evropska pravila, v obdobju 2020–2022 za Slovenijo spremeni. Slovenija mora do leta 2022 tako doseči strukturni saldo sektorja država v višini –0,25 odstotka BDP, medtem ko za letos velja +0,25 odstotka BDP. Novi MTO je, kot ugotavlja, »posledica učinkovitega upravljanja dolga in zadnjih projekcij stroškov staranja«.
 
Vlada pri tem še pojasnjuje, da se vsebina okvira in programa stabilnosti nanaša na leta 2020, 2021 in 2022, leto 2019 pa predstavlja zgolj izhodišča za nadaljnje projekcije. »Pri tem ni dvoma, da bo vlada spoštovala zgornjo mejo javnofinančnih izdatkov, kot je za leto 2019 določena v okviru za pripravo proračunov 2018 do 2020.«