Vlada bo s septembrom zamrznila cene elektrike

Vlada je za eno leto omejila maloprodajne cene električne energije za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in tudi večstanovanjske objekte. Ukrep bo začel veljati 1. septembra in bo veljal eno leto.

Vlada je cene električne energije za gospodinjske in male poslovne odjemalce, vključno s tistimi v večstanovanjskih zgradbah, omejila na 0,118 evra na kilovatno uro po višji tarifi, 0,082 evra na kilovatno uro po nižji tarifi ter 0,098 evra na kilovatno uro po enotni tarifi. Poleg zamrznitve cen je vlada ohranila tudi že veljavni ukrep 50 odstotnega znižanja trošarin na električno energijo, dodatno pa bo v času omejitve cen prepolovila tudi prispevke za obnovljive vire energije.

Gre za prvi paket ukrepov na področju električne energije, ki naj bi ga vlada, sodeč po izjavi ministra za infrastrukturo Bojana Kumra, po potrebi še nadgradila. V prihodnjih dveh tednih bo pripravila še ukrepe za umiritev cen plina.

Strošek, ki bo nastal zaradi omejitve cen, se bo porazdelil po slovenski dobaviteljski verigi, tako da država z omejitvijo cen, sodeč po izjavi ministra, ne bo imela stroškov. Slovenija ima večino proizvodnje v državnem lastništvu. Vlada se je dogovorila s celotno dobaviteljsko verigo in na ta način omejila stroške v celotni dobaviteljski verigi, pojasnjuje ukrep Bojan Kumer.

Slovenija je letos, podatki so za prvih pet mesecev, proizvedla sedem odstotkov manj električne energije kot v istem obdobju lani. Zaradi manjše proizvodnje se je Slovenija prelevila v neto uvoznico električne energije.

Pri tem je bila proizvodnja jedrske elektrarne kar 30 odstotkov večja kot lani. V Krškem so namreč lani aprila in maja proizvedli manj zaradi vzdrževalnih del. Ob izključitvi tega odstopanja pa jedrska elektrarna deluje v enakem obsegu kot lani. Toda medtem ko je bila lani, predvsem maja, proizvodnja v hidroelektrarnah izjemna, letošnja proizvodnja v prvih petih mesecih dosega le dobro polovico lanske.

Dodatna težave je v tem, da so podobne hidrološke razmere po vsej Evropi, saj so zaradi skromnih zimskih padavin vodostaji rek izjemno nizki. Zaradi skoka cen plina v Evropi ponovno zaganjajo termoelekrarne, kjer pa je prav tako proizvodnja bistveno dražja. Posledično so narasle cene električne energije. Veleprodajna cena električne energije je v drugi polovici junija presegla 300 evrov za megavatno uro (MWh) in še raste. Lani v tem času je veleprodajna cena električne energije znašala okoli 95 evrov za MWh.

Veleprodajna cena sicer nima takojšnjega vpliva na poslovanje prodajalcev električne energije, oziroma cene na položnicah. Prodajalci namreč večino pričakovane porabe zakupijo od proizvajalcev za daljše časovno obdobje, na veleprodajnem trgu pa zakupijo le manjkajoče količine. Seveda pa se v teh razmerah postopno višajo tudi cene dolgoročnih zakupov.

Spomnimo, da je vlada v prvem paketu ukrepov odpravila zamrznitev cen pogonskih goriv, ki ga je sprejela prejšnja vlada Janeza Janše, in ga nadomestila z regulacijo, kjer se cene pogonskih goriv vsaka dva tedna prilagajajo borznim. V začetku julija je nato posegla še v kmetijstvo in se odločila za interventni odkup pšenice, poleg tega pa je ponudila kmetom pomoč zaradi zvišanja cen energentov.