Vlada liberalizirala cene goriv, pričakovati je dražji bencin in dizel

Pričakovati je, da se bosta najbolj prodajana pogonska goriva na slovenskih črpalkah 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo podražila. Doslej je vlada njuni ceni dlje časa držala na ravni enega evra. Zdaj pa je vlada liberalizirala ceni teh naftnih derivatov. Za to so se že dlje časa zavzemali trgovci. V preteklosti so bili do ukrepa zadržani na finančnem ministrstvu, saj so zaradi višjih cen goriv pričakovali manjšo prodajo in tudi manj izplena za državni proračun.

Naftni trgovci so doslej lahko prosto postavljali cene za kurilno olje in 98-oktanski bencin ter za pogonska goriva na črpalkah na avtocestah in hitrih cestah. Vlada je nekaj dni pred iztekom uredbe, s katero je regulirala ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva zunaj avtocest in hitrih cest, ugotovila, da ukrep kontrole teh cen ni več potreben. Ker najvišja maloprodajna cena ne bo več omejena, bodo trgovci lahko povišali svoje marže. Sedanja uredba se izteče konec meseca.




 

Ministrstvo bo oblikovanje cen spremljalo, ne določalo

Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je naložila, da na podlagi kotacij naftnih derivatov na svetovnem trgu spremlja in analizira oblikovanje cen za 95-oktanski neosvinčeni motorni bencin in dizelsko gorivo in za 14-dnevno obdobje sporoča podatke ministrstvu za finance. Ukrepi kontrole cen, ki so predvideni v Zakonu o kontroli cen, so izredne narave in naj bi trajali največ eno leto, v utemeljenih primerih pa se lahko ukrep obnovi, vendar morajo hkrati državni organi storiti vse, da se ukrep odpravi, so sporočili po seji vlade.


 

Višji stroški distributerjev bodo dvignili marže
 

Na podlagi predstavljenega stanja na trgu naftnih derivatov bi ob ustreznih ukrepih in aktivnostih za povečanje konkurenčnosti na trgu naftnih derivatov prišlo do vstopa novih diskontnih ponudnikov goriva, predvsem na parkirnih površinah trgovskih centrov. V obdobju desetih let po deregulaciji vseh naftnih derivatov, bi lahko prišlo do vstopa novih ponudnikov na trg. Ob vstopu novih ponudnikov zaradi večje konkurence tako ne bi prišlo do dodatnega dviga marž, in s tem dviga cen naftnih derivatov, saj bi marže v petih letih po deregulaciji cen vseh naftnih derivatov dosegle raven marž, ki je primerljiva z višino marž v ostalih državah članicah Evropske Unije. Menimo, da bo v desetih letih po popolni deregulaciji najverjetneje prišlo do heterogenosti cen; predvidevamo, da bi bile cene naftnih derivatov na avtocestah še naprej višje, medtem ko bi bile v mestih in ob mejah zaradi konkurence cene nižje, so zapisali v sporočilu za javnost.

»Zaradi prehoda na tako imenovane zelene tehnologije in posledično znižanja porabe naftnih derivatov, bo v naslednjih 10 letih prišlo do povišanja stroškov poslovanja distributerjev, kar bo najverjetneje povzročilo dvig marže s strani naftnih distributerjev. To pomeni, da morebiten dvig marž ne bo izključna posledica deregulacije cen, ampak predvsem povišanja stroškov poslovanja distributerjev. Dodatnega dviga marže s strani distributerjev torej ni možno izključiti, vendar morebiten dvig marž ne bo posledica deregulacije cen vseh naftnih derivatov, ampak povišanja stroškov poslovanja distributerjev, kar pomeni, da bi vlada tudi ob nadaljnji regulaciji cen naftnih derivatov morala uskladiti marže s spremenjenimi razmerami na trgu naftnih derivatov,« dodajajo.

 
Počivalšek o liberalizaciji

Liberalizacijo cen je že pred leti želel doseči gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Vendar je ta na zaslišanju za ministra pred dvema letoma priznal, da je od deregulacije cen naftnih derivatov na avtocestah pričakoval več, saj da zdaj ni bistvenih razlik med črpalkami na avtocesti. »Dokler ne bomo zagotovili možnosti, da bo ta trg začel delovati, koraka k popolni deregulaciji cen trga naftnih derivatov ne bomo storili,« je zagotovil.