Višja proračunska poraba viša tveganja za fiskalno krizo

Igramo se z velikimi tveganji glede fiskalne vzdržnosti, ki se lahko spremeni tudi v fiskalno krizo, opozarja nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari.

Galerija

Vlada je za prihodnje leto predvidela krepko višje proračunske izdatke in s tem tudi večji primanjkljaj.  Foto: Jure Eržen/delo

Miha Jenko

29. 9. 2022 | 20:35

29. 9. 2022 | 20:36

5:35

A+A-

V nadaljevanju preberite:

Predlagana državna proračuna za leti 2023 in 2024 močno povečujeta porabo in s tem tudi primanjkljaje, zlasti v prihodnjem letu, ko naj bi se izdatki povzpeli na 16,7 milijarde evrov, primanjkljaj pa bi dosegel 3,3 milijarde evrov oziroma 5,3 odstotka BDP. Večina resorjev lahko računa na krepko višje izdatke, kot jih je predvidel lani sprejeti proračun za prihodnje leto. Hkrati se močno povečuje negotovost v mednarodnem ekonomskem okolju, razmere zato še toliko bolj zahtevajo previdno in fleksibilno fiskalno politiko.

Kater resorji so s spremembami proračuna 2023 pridobili največ? Kakšna so opozorila nekdanjega guvernerja Banke Slovenije in večkratnega finančnega ministra Mitje Gasparija glede fiskalne vzdržnosti? Kaj še pravi sogovornik, ki zagovarja popolnoma drugače zastavljen proračunski postopek, kot se odvija v zadnjih letih?

Celoten članek je na voljo le naročnikom.