Visionect poskusno uvaja štiridnevni delovnik

Visokotehnološko podjetje Visionect je z aprilom za svoje inženirje poskusno uvedlo štiridnevni delovnik. Poskusno obdobje bo trajalo tri mesece, nato pa se bodo odločili, ali bodo to nadaljevali in ali bodo takšen urnik razširili na še druge oddelke podjetja.

Vse več podjetij uvaja krajši delovnik

Visionect je 15 let star start-up, ki se ukvarja z rešitvami za upravljanje delovnih prostorov. Kot je povedal solastnik podjetja Luka Birsa, so se za to po eni strani odločili, ker se ukvarjajo s tem področjem, kamor sodi tudi krajši delovnik, po drugi strani pa so raziskave pokazale, da se z manj dela lahko naredi več. V ta poskus bodo vključili skupino devetih inženirjev, saj imajo o njihovem delu že zdaj veliko zgodovinskih podatkov, tako da bo po treh mesecih lažje narediti primerjavo in oceno takšnega načina dela.

Optimizacija dela

Vodja tega procesa Luka Napotnik je pojasnil, da so dobro raziskali, katere procese je treba prilagoditi, za to so izvedli tudi določene delavnice. »V tem času smo odkrili kar nekaj optimizacij, zato pričakujemo, da bodo na koncu opravljene vse naloge, kot doslej,« je dodal. Inženirji, ki bodo vključeni v poskus, bodo ostali zaposleni za polni delovni čas, prav tako bodo ohranili enako plačo in pravice iz dela, kot sta dopust in regres.

V podjetju je skupaj okoli 50 zaposlenih. Ali bodo takšen način dela razširili tudi na druge sodelavce, Birsa ni mogel povedati, saj bo to odvisno od rezultatov, ki jih bo prinesel poskus. »Takšne spremembe je treba dobro premisliti in tudi komunicirati z zaposlenimi,« je opozoril.

Zaposleni bolj spočiti

Ivo Boscarol Foto Jože Suhadolnik

Visionect pa ni edino podjetje v Sloveniji s skrajšanim delovnikom. Sredi lanskega leta se je za to v svojem podjetju Boscarol odločil tudi podjetnik Ivo Boscarol. Zaposleni imajo tam proste petke in kot je razumeti, bodo s tem urnikom nadaljevali. »To je bila dobra odločitev, saj pridemo v ponedeljek nazaj spočiti in polni energije,« je pojasnil Boscarol.

Krajši šesturni delovnik so med prvimi uvedli tudi v Plastiki Skaza, kjer so sprva ugotavljali pozitivne učinke takšen ureditve, a je, kot je razumeti, je nimajo več. Zakaj niso hoteli komentirati, zdaj naj bi več pozornosti namenjali prilagodljivemu delovniku. Ravno danes so sporočili, da z uvedbo triizmenskega dela, zaposlene razbremenili dela ob koncih tedna.

Krajši delovnik zaposlenim že nekaj časa omogočata tudi trgovca Hofer in Lidl, ki je ponujal 30-urni delovnik, od lani pa 36-urni delovnik s polno pokojninsko dobo za delovna mesta prodajalec, skladiščnik in viličarist. Koliko ljudi se je za to odločilo, niso odgovorili. Pri Hoferju pa se je za možnost zaposlitve za polni delovni čas s krajšo dogovorjeno delovno obveznostjo odločilo 97 odstotkov zaposlenih in logistiki, v upravi pa je ta delež precej nižji.

Uzakonitev krajšega delovnika

Vlada si je kot enega od koalicijskih ciljev zastavila ureditev možnosti prostovoljnega skrajšanja delovnega časa na 30 ur, kar naj bi uredili z novim zakonom o delovnih razmerjih, o katerem se socialni partnerji še pogajajo. Na ministrstvu za delo pojasnjujejo, da so v okviru izhodišč predlogov sprememb in dopolnitev tega zakona predlagali znižanje spodnje meje na 30 ur, ki se šteje za polni delovni čas. Zdaj ta minimum znaša 36 ur. Na ministrstvu dodajajo, da bo končna oblika rešitev odvisna od skupnega dogovora, ki ga v tej fazi zaradi dogovora s socialnimi parterji še ne smejo komentirati. Tudi v združenju delodajalcev odgovarjajo, da do zaključka pogajanj tega predloga ne morejo komentirati. Zbornice, ki zastopajo gospodarstvo pa so bile že lani do tega predloga zadržane.