Veliko zavezancev, majhen delež dohodnine

Ljubljana – Velik delež zavezancev s spodnjega dela dohodninske lestvice skupaj prispeva majhen delež dohodnine, največ je zbere po številu veliko manjši srednji sloj. Takšno razmerje, ki je stalnica v dolgoletni statistiki o dohodnini, pokaže tudi najnovejša analiza o odmeri dajatve za leto za leto 2016: skoraj 70 odstotkov zavezancev je skupaj prispevalo 10,9 odstotka zbrane dohodnine.

Izračuni zvečine za prvi razred

Finančna uprava, ki je do avgusta 2014 delovala kot davčna služba, že vsaj petindvajset let pripravlja poročila o letni odmeri dohodnine, ki so jo državljani prvič plačali leta 1991. Odtlej sta vlada in parlament pogosto spreminjala zakon o tej dajatvi, tudi meje med davčnimi razredi, zato primerjave letnih podatkov v dolgem obdobju zvečine niso več smiselne. Še najbolj jih je skvarilo novo pravilo, ki velja od 1. januarja 2015: odtlej finančna uprava informativne izračune sestavlja za vse državljane, ki imajo med letom kakršne koli obdavčljive dohodke, čeprav so nižji od splošne, študentske in pokojninske olajšave. Državljani, ki izpolnjujejo ta merila, še vedno niso zavezani dohodnini. Zaradi novega pristopa se je število zavezancev z informativnimi izračuni zelo povečalo: za leto 2014 jih je dobilo 986.998 naslovnikov, za leto 2015 pa že 1.517.289 in 1.522.245 za leto 2016, na katerega se nanaša najnovejša analiza o letni odmeri.

Čeprav se zakonska izhodišča za dohodnino nenehno spreminjajo, analize znotraj posameznega leta vedno znova pokažejo značilno razmerje, ki ga popravki niso spremenili: širok krog zavezancev z dna dohodninske lestvice prispeva majhen delež zbrane dohodnine, tanek sloj na vrhu pa razmeroma velikega. Največ dohodnine zberejo zavezanci, ki štejejo za srednji (dohodkovni) razred (glej tabelo). Za leto 2016 to pomeni, da je 69,8 odstotka zavezancev, ki so dobili odločbe, zbralo 10,9 odstotka dohodnine. V najvišjem davčnem razredu je bilo le 0,2 odstotka zavezancev, njihov prispevek za dohodnino pa 9-odstoten. Kot kaže tabela o porazdelitvi zavezancev in dohodnine po štirih davčnih razredih, je leta 2016 znašal povprečni dohodek na zavezanca najnižjega razreda 7967 evrov, na vrhu pa 146.187 evrov. Povprečna dohodnina na zavezanca pa na dnu 196 evrov in na vrhu 46.810 evrov.

Tu je treba povedati, da se je po 1. januarju 2015, odkar izračune dobivajo vsi zavezanci z obdavčljivimi skupinami dohodkov, njihovo število najbolj povečalo v prvem davčnem razredu: vanj je bilo leta 2014 uvrščenih 576.864 zavezancev, leta 2016 pa že več kot milijon.

Brez dohodnine vplivajo an povprečje

Levji delež zavezancev, ki do leta izračunov niso dobivali, ker niso dosegli obdavčljivega zneska dohodkov, se je torej po 1. januarju 2015 uvrstil v najnižji davčni razred. Med »novinci« prevladujejo prejemniki neobdavčenih pokojnin – teh je prek 500.000. V višjih davčnih razredih, od drugega do četrtega, se število zavezancev v tem času ni bistveno povečalo. Na vrhu jih je bilo leta 2014 celo več kot leta 2016 – 3.253 ali 0,33 odstotka. Tudi njihov povprečni dohodek na osebo (141.076 evrov) in povprečno plačilo dohodnine (45.277 evrov) sta bila zelo blizu statistike za leto 2016. V širokem spodnjem razredu pa je veliko število novih informativnih izračunov za prejemnike, ki sploh niso zavezani dohodnini, povsem popačilo podatke. Leta 2014 je povprečni dohodek na osebo v prvem davčnem razredu dosegel 10.100 evrov, povprečno plačilo dohodnine pa 365 evrov. Podatki za leto 2016 – in podobno je bilo leto prej –, pa pokažejo, da je povprečni dohodek na osebo upadel na 7967 evra in povprečna dohodnina na 196 evrov. Dodatni informativni izračuni za prejemnike, ki s svojimi dohodki ne dosežejo obdavčljive ravni, so občutno povprečni znesek dohodnine v tej skupini.

Letna davčna osnova državljanov, ki so dobili odločbe o odmeri dohodnine – oziroma njihovi dohodki, ki štejejo v davčno osnovo –, je leta 2016 dosegla 20,5 milijarde evrov ali povprečno 13.446 evrov na zavezanca, to pa je bilo nekaj manj kot 71 odstotkov povprečne letne bruto plače, ki je leta 2016 znašala 19.015,92 evra. Leta 2014, ko še ni bilo poplave informativnih izračunov oziroma odmernih odločb, so skupni dohodki, ki štejejo v letno davčno osnovo, znašali 16,5 milijarde evrov ali 16.728 evra na osebo, kar je bilo nekaj manj kot 91 odstotkov povprečne letne bruto plače, ki je leta 2014 znašala 18.486 evrov. Povprečno plačilo dohodnine na ravni vseh zavezancev je leta 2014 znašalo 1753 evrov, leta 2016 pa le še 1251 evrov, čeprav je bil skupni znesek zbrane dohodnine pred štirimi leti nižji – okoli 1,73 milijarde evrov. Veliko število prejemnikov izračunov je »razredčilo« tudi to povprečje.

Poplava informativnih izračunov pa je spremenila tudi razmerja v porazdelitvi prejemnikov informativnih izračunov dohodnine glede na njihov vir dohodka. Leta 2016, ko je finančna uprava izdala 1,5 milijona odločb o odmeri dohodnine, je bilo med njimi 52,6 odstotka prejemnikov dohodkov iz delovnega razmerja (plač, nadomestila plač in povračila stroškov), na drugem mestu pa so bile s 36 odstotki pokojnine. Leta 2014, ko je izdala 986.769 odmernih odločb, je imelo dohodke iz delovnega razmerja 76,6 odstotka prejemnikov in pokojnine 15,3 odstotka.