Velika večina nas nakupuje po spletu in plačuje s karticami

Digitalna plačila in inovativne tehnologije se že vrsto let uveljavljajo v vsakdanjem življenju. Kljub inflacijskim pritiskom Slovenci ostajajo optimistični glede svoje finančne prihodnosti in svojo finančno pismenost ocenjujejo visoko, čeprav je na področju upravljanja osebnih financ še prostor za izboljšave. Narašča tudi zaupanje v brezstična plačila in biometrično avtentikacijo, je pokazala sveža raziskava družbe Mastercard.

Plačilne kartice in vsakdanji nakupi

Plačilne kartice ostajajo osrednji del finančnih navad Slovencev. Več kot četrtina imetnikov kartic jih uporablja vsak dan, dodatnih 38 odstotkov pa jih uporablja večkrat na teden. Kar 86 odstotkov jih uporablja vsak teden, medtem ko jih le nekaj manj kot petina uporablja vsak dan, delež pa skozi leta stabilno narašča.

Z leti je opaziti trend povečanega plačevanja manjših zneskov s karticami. Skoraj tri četrtine Slovencev (73 odstotkov) je pripravljenih za manjše zneske do pet evrov uporabljati kartico. Slovenci s karticami opravijo večino svojih nakupov, najpogosteje za vsakodnevne potrebščine, na bencinskih servisih in na spletu. Prav tako se povečuje uporaba kartic pri plačevanju v tujini, kar potrjuje njihovo široko sprejetost.

INFOGRAFIKA: Delo

Spletno nakupovanje v vzponu

Spletno nakupovanje je v porastu, saj 81 odstotkov Slovencev nakupuje po spletu, od tega jih 34 odstotkov tam pogosto nakupuje, kar je več kot lani, ko jih je po spletu nakupovalo 78 odstotkov, od tega 28 odstotkov pogosto. Med najbolj priljubljenimi kategorijami izdelkov za spletni nakup ostajajo modni izdelki (56 odstotkov), sledijo gospodinjski izdelki (40) in elektronika (33). Opaziti je preobrat v priljubljenosti trgovcev, saj 30 odstotkov Slovencev raje nakupuje pri tujih, medtem ko delež domačih trgovin upada v primerjavi z lanskim letom, ko je v slovenskih spletnih trgovinah pogosto nakupovalo 40 odstotkov vprašanih, v tujih pa je pogosto nakupovalo le 21 odstotkov.

Priljubljena mobilna in brezstična plačila

Uporaba mobilnih plačil vztrajno narašča, saj jih je letos uporabilo že 60 odstotkov Slovencev, kar je opazen skok z lanskih 40 odstotkov. Najbolj priljubljena aplikacija je Flik, ki jo uporablja 32 odstotkov sodelujočih, s skoraj osemodstotno rastjo priljubljenosti v primerjavi z 2023.

Povečuje se tudi delež Slovencev, ki so pripravljeni popolnoma opustiti fizične kartice in uporabljati le še mobilno različico. Teh je letos že dobra tretjina (34 odstotkov), medtem ko je lani to potrdilo 29 odstotkov sodelujočih. Pri tem velja poudariti, da je fizični nadzor nad kartico še vedno pomemben dobri polovici, podobno velja tudi za dejavnik varnosti ob brezstičnem plačilu.

INFOGRAFIKA: Delo

Večina Slovencev še vedno meni, da je brezstično plačevanje hitro in enostavno za uporabo (več kot 85 odstotkov). Dve tretjini jih verjame, da zagotavlja boljšo uporabniško izkušnjo kot tradicionalne plačilne metode, več kot 60 odstotkov pa ga ocenjuje kot varnega. V primerjavi z minulim letom narašča tudi strinjanje, da je brezstično plačevanje boljše od plačevanja z gotovino, da gre za najboljši način plačila in da ga nameravajo uporabljati pogosteje (vse več kot 50 odstotkov).

Finančni optimizem kljub inflaciji

Kljub temu da skoraj vsi sodelujoči zaznavajo rast cen, slabi dve tretjini gospodinjstev poroča, da jim uspe prihraniti. Dobra tretjina Slovencev meni, da je zdaj primeren čas za večje nakupe, kar predstavlja pomembno povečanje v primerjavi z lanskim letom, dobra četrtina pa pričakuje, da se bo njihova finančna situacija izboljšala.

INFOGRAFIKA: Delo

Vendar pa finančna pismenost ostaja področje z možnostjo izboljšav – le 13 odstotkov Slovencev je obiskalo finančne izobraževalne programe, medtem ko orodja, kot so mobilne bančne aplikacije in izpiski s kartic, mnogim pomagajo pri spremljanju stroškov. Kljub temu 21 odstotkov anketirancev ne spremlja aktivno svojih izdatkov, kar poudarja potrebo po nadaljnjih prizadevanjih za finančno izobraževanje.

Odprtost do novih plačilnih tehnologij

Vse bolj priljubljene postajajo tudi biometrične metode avtentikacije. Skeniranje prstnega odtisa je najpogostejša izbira za avtentikacijo, saj ga je izbralo petina vprašanih. Več kot deset odstotkov bi za avtentikacijo uporabljalo kodo PIN, mobilno bančno aplikacijo, prepoznavo obraza ali varnostno kodo, poslano prek sporočila SMS. V primerjavi z letom 2023 je prepoznava obraza postala dvakrat bolj priljubljena.

Kot najbolj varno metodo avtentikacije Slovenci na prvo mesto postavljajo enkratno geslo, kar potrjuje 80 odstotkov vprašanih, sledijo prstni odtisi, ki jih kot varne ocenjuje nekaj več kot tri četrtine vprašanih. Tako prepoznavanje obraza kot druge biometrične metode pa vsaj za varne šteje 60 odstotkov vprašanih.

INFOGRAFIKA: Delo