V Sloveniji letos prvič več moških kot žensk

Ljubljana – Življenjski standard pri nas se izboljšuje, po razvitosti se počasi spet približujemo evropskemu povprečju. A po drugi strani je selitveni prirast državljanov Slovenije že devetnajst let zapored negativen. V 2018 se jih iz države izselilo za 2200 več, kot se jih je priselilo nazaj. Tudi pri investicijah v razvoj ne dosegamo ciljev, smo pa pri obnašanju vse bolj okoljsko zavedni, smo izvedeli v pogovoru z Bojanom Nastavom, generalnim direktorjem državnega statističnega urada (Surs).
Miha Jenko

Kako smo skozi oči statistike živeli v letu 2019? Je bila povprečna blaginja državljanov letos večja kot lani?

Življenjski standard prebivalcev Slovenije se je letos nekoliko izboljšal. Razpoložljivi dohodek gospodinjstev se je po podatkih za prvo polovico 2019 v primerjavi z enakim obdobjem lani nominalno povečal za dobrih sedem, realno pa za slabih šest odstotkov. Za to sta dva glavna razloga. Povečal se je sam dohodek od dela, kot posledica pozitivnih gibanj na trgu dela. Še vedno je raslo povpraševanje po delavcih. Skupno število zaposlenih je tudi na rekordni ravni. Skupna zaposlenost je milijon 50 tisoč zaposlenih, po konceptu nacionalnih računov.

Večji razpoložljivi dohodek vključuje tudi višje plače. Kaj se je dogajalo pri njih?

V prvih devetih mesecih je bila povprečna bruto plača nominalno višja za 4,3 odstotka, realno pa se je povečala za 2,6 odstotka. Podobno je bilo gibanje pri neto plačah, te so bile nominalno za 3,7, realno pa za dva odstotka višje kot v prvih devetih mesecih lani. Povprečna bruto plača je presegala 1700, povprečna neto plača pa 1100 evrov. Povprečne plače so se povečevale tako v zasebnem kot v javnem sektorju. Pri javnem sektorju je bilo povišanje malenkost višje tudi zaradi zvišanja plač javnim uslužbencem.

Kaj pa pokojnine?

Povprečna neto starostna pokojnina je oktobra znašala 657 evrov, v obdobju enega leta pa se je nominalno povečala za 2,5 odstotka.

Glede na demografske trende je pri nas čedalje več starejših od 65 let. Koliko pa je upokojencev?

Po podatkih Zpiza smo v oktobru letos imeli 622 tisoč upokojencev oziroma uživalcev pokojnin. Število vseh prejemnikov pokojnin se je v zadnjih desetih letih povečalo za osem odstotkov, od tega se je število uživalcev starostnih pokojnin povečalo za slabo četrtino.

Poglejmo še domove za starejše občane, koliko varovancev imajo?

Po podatkih z začetka leta 2019 smo imeli v domovih za starejše 19 260 oseb. Od tega jih je bilo 95 odstotkov starejših od 65 let. V zadnjih osmih letih se je število prebivalcev teh domov povečalo za 15 odstotkov, tudi zaradi novih zmogljivosti. Če bi imeli dovolj velike kapacitete, bi bil verjetno ta odstotek še višji.

Kaj ste letos zabeležili pri demografiji na Slovenskem? Koliko nas je, kako dolgo živimo, koliko je bilo novorojenih?

V Sloveniji nas je skoraj dva milijona 90 tisoč, povprečna starost je dobrih 43 let, petina prebivalcev pa je starejših od 65 let. Demografski trendi nakazujejo, da se bo delež starejših do leta 2055 povečal na skoraj tretjino in tudi leta 2100 bo približno enak. To je rezultat tega, da živimo vedno dlje. Moški so v 2018 dočakali povprečno 74 let, deček rojen v tem letu pa je lahko pričakoval, da bo živel nekaj več kot 78 let. Ženske so po drugi strani dočakale skoraj 82 let, za lani rojeno deklico pa je pričakovana življenjska doba 84 let. Leta 2018 se je prvič po desetih letih rodilo manj kot 20 tisoč otrok. To je razumljivo, v rodno dobo vstopajo generacije žensk, ki številčno manjše in rojevajo vedno kasneje. Pričakovanje za 2019 je podobno tej ravni. Za leto 2030 pa so ocene, da bi število rojstev padlo na 17 tisoč.

Kaj pa ugotavljate pri selitvah, migracijah v in iz Slovenije?

V prvem polletju 2019 se je v Slovenijo priselilo 3900 prebivalcev več kot v enakem obdobju 2018. Odseljenih pa je bilo za približno 1800 manj. Nadaljuje se velik selitveni prirast.

Od kod?

Največ tujcev se k nam priseljuje iz držav nekdanje Jugoslavije, konkretno iz Bosne in Hercegovine, v zadnjih letih tudi iz Kosova.

Veliko je govora o odseljevanju iz Slovenije, zlasti mladih. Kako pa to pokaže statistika?

Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil v 2018 že devetnajstič zapored negativen. Kar pomeni, da se jih je iz države izselilo za 2200 več, kot se jih je v državo priselilo nazaj. Pri tujcih sicer opažamo obratni trend. Izobrazbena struktura odseljenih iz Slovenije je sicer kar precej podobna izobrazbeni strukturi celotnega prebivalstva.

Dobro, kako se pa spreminja naša izobrazbena struktura?

Leta 2011 je bilo tistih s terciarno izobrazbo 18 odstotkov, v 2018 pa že 24 odstotkov. Slovenija je nasploh glede tega kazalnika zelo visoko v svetu.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih je pod pragom revščine živel skoraj vsak sedmi prebivalec Slovenije. Kje smo tu v evropskih primerjavah?

Teh 13,3 odstotka prebivalcev pod pragom revščine lahko postavimo v evropski kontekst. Nižji delež relativno revnih ima sicer šest držav: Češka, Finska, Madžarska, Danska, Nizozemska in Francija, torej smo nekje v zgornji četrtini. Pri nas se od leta 2014 izboljšuje tudi Ginijev količnik, ki meri družbeno neenakost, leta 2018 je znašal 23,4 odstotka in smo v vrhu držav, kjer je dohodkovna neenakost nizka. K temu prispeva tudi sama socialna država s svojimi socialnimi transferji in prerazporeditvami od bogatejših k tistim, ki imajo manj. Država s tem za približno 10 odstotnih točk zniža relativno revščino.

Kje smo zdaj v Sloveniji po svoji kupni moči in gospodarski razvitosti v primerjavi s povprečjem Unije?

Leta 2018 smo bili po gospodarski moči, če upoštevamo BDP na prebivalca, pri 87 odstotkih povprečja Unije.

Torej počasi napredujemo?

Tako je, to je za dve odstotni točki več kot leto prej, torej postopoma dohitevamo povprečje, smo pa še vedno za tri odstotne točke pod našim najboljšim rezultatom, 90 odstotkih povprečja, kjer smo bili pred krizo leta 2008. Po BDP na prebivalca so nam zdaj v EU podobne države kot so Ciper, Češka ali Španija. Drugi vidik je kupna moč prebivalstva, ki jo merimo skozi dejansko individualno potrošnjo po standardih kupne moči. Po tem kazalniku zaostajamo za malenkost več, smo pri 79 odstotkih povprečja EU. Državi, ki sta nam tu najbolj podobni, sta Malta in Grčija in tudi tu počasi zmanjšujemo razliko do povprečja EU. Tudi Češka in Slovaška sta približno tu nekje.

Gospodarska rast se pri nas počasi umirja. Nedavno ste na Sursu ugotavljali, da je bila v prvih treh četrtletjih približno 2,7-odstotna glede na enako obdobje lani. S kako živahnimi obrati se je v 2019 vrtel slovenski gospodarski stroj?

Po obdobju izrazite gospodarske rasti smo zdaj prišli v fazo umirjanja. Rast še vedno imamo in kot ste omenili, je bila v prvih treh četrtletjih 2,7-odstotna glede na enako obdobje lani. Če do konca leta ne bo nekih velikih pretresov in presenečenj, bi lahko ocenili, da bo v celotnem letu 2019 stopnja rasti približno 2,6-odstotna. To je za 1,5 odstotne točke manj kot v 2018. Podobno kot prejšnja leta je tudi letos rast poganjalo zunanje povpraševanje, na drugi strani pa tudi domača potrošnja. Izvoz blaga in storitev se je v prvih treh četrtletjih realno povečal za skoraj pet odstotkov glede na enako obdobje lani in lahko rečemo, da se ta rast postopoma umirja. Stopnje rasti so občutno nižje kot v preteklih letih, ko so v 2017 dosegale celo 10 odstotkov, v prvi polovici 2018 pa osem odstotkov.

Da, in kako se je letos krepilo domače trošenje, ki očitno postaja eno glavnih gonil rasti?

Kot izvozno gospodarstvo smo zelo vezani na tuje trge. Če se naši glavni izvozni partnerji umirjajo, se moramo toliko bolj nasloniti na domačo potrošnjo. Potrošnja gospodinjstev je bila v prvih treh četrtletjih letos 3,5 odstotka višja kot lani. Povečuje se delež gospodinjstev, ki ocenjujejo, da s svojimi dohodki preživijo mesec brez težav. Večji je tudi delež gospodinjstev – lani je bil najvišji od 2005 – ki si lahko privoščijo enotedenske počitnice za celotno družino zunaj svojega doma. In vse večji je tudi delež gospodinjstev, ki so zmožna poravnati neke nepričakovane izdatke v višini 600 evrov. Vse to kaže, da se kupna moč resnično povečuje.

Kaj pa se dogaja z našim gospodarstvom in našimi podjetji? Kako so stabilna, kako so zdrava?

Že tretje leto zapored rastejo tudi investicije v osnovna sredstva in to hitreje kot BDP. V prvih treh četrtletjih letos so realno zrasle za slabih šest odstotkov. Podjetja so v prvi polovici tega leta pri svojem poslovanju ustvarila primanjkljaj oziroma zadolževanje v višini približno 350 milijonov evrov. To je občutno več kot v enakem obdobju lani. To kaže, da bodo podjetja v 2019 prvič v zadnjih desetih letih ustvarila primanjkljaj. Morda se to slabo sliši, a to je normalno stanje za podjetja, ki se zadolžujejo za investicije. To torej ni nič slabega, kvečjemu obratno, saj so v ozadju povečanega primanjkljaja povečane investicijske aktivnosti, ki končno postopoma naraščajo. Čeprav smo pri stopnji investiranja še vedno za približno deset odstotnih točk nižje kot v obdobju, ko so bile te stopnje najvišje, torej v letih 2007 in 2008.

Vemo, kaj se dogaja v Nemčiji in drugi partnericah kar zadeva vse slabšo gospodarsko klimo in razpoloženje potrošnikov? Kam se stvari obračajo pri nas?

Pri nas je situacija zelo podobna. V vsem letu 2019 se gospodarsko razpoloženje poslabšuje in pada. V začetku 2018 je še bilo nekaj optimizma, od takrat naprej pa stvari upadajo. Novembra 2019 smo po tem kazalniku dosegli neko dolgoročno povprečje. A v Uniji je bilo slabšanje gospodarske klime v povprečju še nekaj bolj izrazito kot pri nas. To je vezano na vprašanje zaupanja, ki je najbolj padlo v gradbeništvu, v predelovalni industriji in tudi med samimi potrošniki. Znižala so se pričakovanja glede zaposlovanja v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu in tudi ravni naročil v obeh dejavnostih so nižje.

Ali je to v zadnjih mesecih še bolj izrazito?

Gradbeništvo se po dveh letih, ko smo imeli pozitiven trend, letos počasi umirja. V prvih devetih mesecih letos je bila stopnja rasti šestodstotna, medtem ko je bila v preteklem obdobju 20-odstotna. Že od letošnjega poletja dalje se obseg gradbene dejavnosti realno zmanjšuje. V prvih desetih mesecih letos je bilo število izdanih gradbenih dovoljenj za desetino manjše kot v enakem obdobju lani.

Skratka, gospodarski cikel je zdaj na desni, padajoči polovici valu?

Tako je. Sicer predelovalne dejavnosti še vedno rastejo, a po nižji stopnji.

Kaj pa izdatki za raziskave in razvoj, ki so ključni za višjo produktivnost in blaginjo? Kakšni so trendi, kje smo v primerjavi z drugimi v deležu BDP?

Po podatkih za 2018 so izdatki za raziskave in razvoj znašali nekaj manj kot 900 milijonov evrov, kar je dva odstotka BDP. To pomeni, da so se izdatki lani povečali, kljub temu pa smo se malenkost oddaljili od strateškega cilja, da bomo do 2020 za raziskave in razvoj namenili vsaj tri odstotke BDP.

To bi pomenilo, da bi zanje prihodnje leto morali nameniti približno 1,5 milijarde evrov ?

Tako je. S tem, da smo že v letih 2012 in 2013 prišli na približno 2,6 odstotka BDP, kasneje so šli ti izdatki malenkost navzdol. Povprečje EU je sicer 2,1 odstotka, mi smo torej rahlo pod to ravnjo. Več kot tri odstotke so lani za raziskave in razvoj namenile le štiri države: Avstrija, Nemčija, Švedska in Danska.

Kakšen odnos imamo v Sloveniji do okoljskih vprašanj? Recimo, kako pridno ločujemo in recikliramo odpadke?

Drži, okolje je večplasten pojav in stvari težko zreduciramo na enega ali dva kazalnika. To je tema, ki vedno bolj prihaja v ospredje. Postavlja se vprašanje, katere kazalnike okoljske statistike velja vzeti, kako jih povezati in kako zagotoviti te podatke. Na ta in podobna vprašanja bomo konkretneje odgovarjali z domačimi in tujimi strokovnjaki 28. januarja, ko imamo statistični dan 2020. Če pa pogledamo odpadke, je razumljivo, da se je s povečano gospodarsko aktivnostjo in potrošnjo gospodinjstev v zadnjih petih letih povečala tudi količina odpadkov. Konkretno v 2018 smo ustvarili skoraj 500 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je 60 kilogramov več, kot leta 2014.

To je pa kar zaskrbljujoč trend…

Da, a po drugi strani se povečuje delež komunalnih odpadkov, ki jih zberemo ločeno. Tej je zdaj že 71 odstotkov. Za primerjavo: pred desetimi leti jih je bilo le 18 odstotkov. To je velika sprememba. Hkrati pa narašča tudi stopnja recikliranja komunalnih odpadkov: v letu 2018 je bila skoraj 59-odstotna in s tem smo v samem vrhu EU, pred nami je le Nemčija, ki je po podatku iz 2017 reciklirala 68 odstotkov komunalnih odpadkov. Druga stvar, ki je pozitivna, pa je poraba vode. V letu 2018 je prebivalec Slovenije porabil povprečno 105 litrov vode na dan, leta 2010 je ta številka znašala 112 litrov. Torej smo porabo vode zmanjšali. Po drugi strani se povečuje delež prebivalstva, ki je priključen na čistilne naprave z vsaj sekundarnim čiščenjem odpadne vode: ta delež je zdaj 68-odstoten.

Bi potemtakem lahko rekli, da v Sloveniji vendarle postajamo bolj okoljsko zavedni?

Seveda, vedno pa je prostor za napredek. Če pogledamo količino izpustov toplogrednih plinov na prebivalca, se Slovenija po podatkih iz leta 2017 uvršča pod povprečje Unije. Takrat smo imeli za pet odstotkov manj teh emisij kot denimo leta 2013. To je spodbuden podatek.

In od kje prihajajo te emisije toplogrednih plinov?

Največ jih izvira iz dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro.

Termoelektrarne?

Tako je. Delež te dejavnosti je 27-odstoten, skoraj petino vseh emisij pa ustvarijo gospodinjstva, predvsem na račun transporta, ki nam povzroča veliko preglavic.

Kako pa kaj izkoriščamo obnovljive vire energije?

Njihov delež je najmanjši pri transportu, tu je znašal približno 5,5 odstotka. Sem prištevamo tudi biogoriva. Skupni delež energije iz obnovljivih virov pa v Sloveniji predstavlja dobro petino energije v končni rabi.

Kaj pa električna in hibridna vozila? Kolikšen je njihov delež?

Zdaj imamo v Sloveniji 1,1 milijona osebnih vozil. Delež električnih in hibridnih vozil se povečuje, a je še vedno majhen, enoodstoten. Sicer pa ima 50 odstotkov osebnih avtomobilov bencinski motor, 49 odstotkov pa dizelski. Ob tem je spodbudno, da je v 2018 17 odstotkov gospodinjstev poročalo, da imajo v svojem bivalnem okolju težave z onesnaženostjo, umazanijo in drugimi okoljskimi problemi. Ta delež se torej je v zadnjih desetih letih zmanjšal za štiri odstotne točke, kar pomeni, da se stvari postopoma izboljšujejo.

V ospredje vse bolj stopa digitalizacija. Kako digitalni smo na pragu leta 2020?

Povečuje se delež uporabnikov interneta, trenutno je to 83 odstotkov oseb, kar je tri odstotne točke več kot pred letom dni. Precej se povečuje uporaba vse trendovskih digitalnih zadev, uporaba pametnih naprav, tudi v pametnih domovih. Povečuje se tudi delež spletnih nakupov. Vedno večja uporaba interneta prinaša tudi nevarnosti, tako pri spletnem nakupovanju kot pri drugi uporabi. Letos je bilo žrtev takih goljufij dva odstotka, oziroma kar 10 tisoč oseb, ki so bile finančno oškodovane zaradi kraje identitete ali pa prejema kakšnega prirejenega elektronskega sporočila oziroma obiska lažne spletne strani.

In še to: vas je kateri statistični podatek v letu 2019 presenetil?

(Smeh) Slovenci smo po naravi nagnjeni k temu, da se pritožujemo in smo tudi pregovorno nevoščljivi. Ena od stvari, ki pozitivno preseneča, je zato ravno podatek, da smo naše zadovoljstvo z medosebnimi odnosi - našimi sorodniki, znanci, sosedi itd. - ocenili s povprečno oceno 8,6 na lestvico do deset. S tako oceno smo bili v EU - skupaj z Avstrijo in Malto - na prvem mestu.

Torej smo najbolj zadovoljni z medosebnimi odnosi?

Tako je. To je absolutno spodbuden podatek, ki pa vendarle nekoliko preseneča, glede na to, kako gledamo sami sebe. Druga zanimiva stvar pa je, da je bilo julija letos prvič v več kot 160-letni zgodovini, kar imamo zanesljive podatke o prebivalstvu na območju današnje Slovenije, med prebivalci več moških kot žensk. Na vsakih 100 moških je bilo tedaj 99,8 ženske. Glavni vzrok je večje priseljevanje iz tujine, med priseljenimi tujimi državljani pa je izrazito več moških kot žensk. V Evropi imajo več moških kot žensk le še Švedska, Malta in Luksemburg.

Vem, da statistiki raje gledate nazaj in govorite na podlagi zbranih podatkov, pa vendarle: kako vidite statistične premike v Sloveniji do leta 2030?

Prebivalcev zaradi priseljevanja verjetno ne bo manj, bo pa več starejših oseb. To s sabo zagotovo pripelje take in drugačne izzive. Okolje bo vedno bolj pod drobnogledom tudi zaradi mednarodnih zavez, ki jih imamo. Kar zadeva gospodarstvo, je zaznati neko ohlajanje, a tako izrazitih šokov, kot 10 let nazaj, verjetno ne bi smelo biti. Trend je tudi, da pri stopnji razvitosti lovimo evropsko povprečje in za zdaj ne kaže, da bi se to lahko kaj spremenilo.