V iskanju trajnostnega ravnotežja

Luka Koper si je kot zeleno pristanišče že pred leti postavila ambiciozne cilje – ustvariti trajnostno in energetsko učinkovito poslovno okolje, ki postopno krepi svojo energetsko neodvisnost in hkrati povečuje delež energije iz obnovljivih virov za svoje delovanje, poudarja Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper.

»Le podjetja, ki se bodo znala najučinkoviteje spopasti z energetskimi izzivi prihodnosti, bodo lahko konkurirala na vse zahtevnejšem logističnem in poslovnem parketu. Ključni bodo trajnostno razvojno naravnani projekti. Veliko teh smo že uspešno izpeljali, na primer prehod na LED-razsvetljavo, postopno zamenjavo kontejnerskih mostnih dvigal z dizelskim pogonom na dvigala z električnim pogonom ter postavitve sončnih elektrarn na skladiščih in drugih objektih znotraj pristanišča. V prihodnje načrtujemo obsežnejšo elektrifikacijo mehanizacije ter elektrifikacijo obal kontejnerskega in potniškega terminala, ki bo omogočila preskrbo ladij z električno energijo z obale. Slednji je tudi najzahtevnejši in najpomembnejši projekt zelenega prehoda pristanišča,« še pojasnjuje Nevenka Kržan.

Vse akterje v logistični verigi namreč različna regulativa sili in spodbuja k uporabi alternativnih virov energije in pogonskih goriv, ki precej zmanjšujejo ogljični odtis. Med temi so številne zaveze, ki izhajajo iz svežnja Pripravljeni na 55 oziroma načrt prehoda EU na zeleno gospodarstvo in vse strožje regulative glede uporabe goriv med plovbo in postankom v pristanišču, ki jih postavlja Mednarodna pomorska organizacija (IMO).

Zelene logistične rešitve

Evropska unija je vsem evropskim pristaniščem naložila posebno obveznost, in sicer da do konca leta 2029 vzpostavijo sistem za električno napajanje ladij z obale (ang. on-shore power supply).

Prvi korak bo gradnja nove razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV Luka Koper s pripadajočim priključnim vodom od Dekanov do samega pristanišča. Luka Koper se je pri tem povezala z družbo Eles, ki bo v posebnem sporazumu zagotovila priključni vod, Luka Koper pa razdelilno transformatorsko postajo. Pred izvedbo te naložbe bo treba končati kompleksen proces za sprejetje državnega prostorskega načrta, ki vključuje izdelavo projektne in prostorsko-okoljske dokumentacije, pri kateri obe podjetji že intenzivno delata.

Obsežna elektrifikacija

Preskrba ladij z obale je gotovo prihodnost, ki zagotavlja še večje varovanje okolja, saj bodo pristanišča tako zmanjšala hrup in emisije v okolje za čas priveza. A v Luki Koper seznam projektov podnebnega prehoda vključuje številne druge projekte.

Med projekti je tudi gradnja namenskega avtomatiziranega skladišča 54, ki bo namenjeno pretovoru jeklenih kolutov in bo energetsko samozadostno, ter seveda tudi naložbe v energetsko samopreskrbo. Z novimi objekti v Luki Koper pridobivajo tudi nove površine za gradnjo sončnih elektrarn, z več naložbami v sončne elektrarne želijo do leta 2030 doseči skupaj 10 megavatov (MW) moči. To pa bo, kot navajajo v Luki Koper, zadostovalo za približno četrtino celotne preskrbe z električno energijo ocenjene porabe.

»Leta 2024 ocenjujemo skupno proizvodnjo sončnih elektrarn na 2900 megavatnih ur (MWh) in s tem zmanjšali emisije za okoli 1038 ton ekvivalnta CO₂. Letos se je namreč zaključila gradnja novih sončnih elektrarn na strehah skladišč 16 in 19 ter 50 in 51. S skupno močjo kar 4,3 MW lahko elektrarne uvrstimo na prvo mesto po proizvedeni moči v regiji in med večje v Sloveniji. Med njimi je bila največja sončna elektrarna z močjo 3,3 MW, ki smo jo zgradili v okviru projekta SOPOREM. Te elektrarne lahko na leto proizvedejo 4515 MWh zelene električne energije, kar pokrije približno 15 odstotkov celotne porabljene električne energije na letni ravni in je primerljivo z letno porabo 1188 gospodinjstev,« še pojasnjujejo v koprskem pristanišču, kjer imajo tudi 48 polnilnih mest za električna vozila. V naslednjih dveh letih pa predvidevajo še postavitev novih, več kot sto polnilnih mest za osebna in tovorna električna vozila.

Podaljšanje severnega dela prvega pomola

Kot eno najpomembnejših naložb v Luki Koper poudarjajo podaljšanje severnega dela prvega pomola, s to naložbo pa si želijo ohraniti status največjega kontejnerskega pristanišča v Jadranu. »Gradnja severnega dela pomola bo trajala predvidoma do konca leta 2027, sledi pa časovnici drugega tira, ki bo predvidoma isto leto predan v uporabo. Skupaj s še drugimi naložbami želimo letno kapaciteto kontejnerskega terminala povečati na 1,8 milijona zabojnikov. Na severnem delu prvega pomola poleg tega načrtujemo postavitev treh obalnih dvigal super post-panamax, 11 novih električnih mostnih dvigal RTG, nabavili bomo tudi več novih električnih terminalskih vlačilcev,« še navajajo.

In dodajajo, da so na obeh strateških segmentih, kontejnerjih in avtomobilih, oktobra poskrbeli za najvišja mesečna pretovora. Na kontejnerskem terminalu so s 106.698 pretovorjenimi kontejnerskimi enotami (TEU) presegli dosedanji rekordni mesečni dosežek iz marca lani, ko so pretovorili 105.744 zabojnikov. Hkrati so na terminalu za avtomobile z 90.548 pretovorjenimi vozili za 1711 vozil izboljšali dosedanji mesečni rekord, dosežen novembra, še poudarjajo v Luki Koper. Končni letni pretovor bo tako leta 2024 dosegel predvidoma 1.106.000 TEU in 860.000 avtomobilov.