V gospodarstvu ZDA se dogaja nekaj slabega

Ljubljana – »Vsaj nekaj mesecev nas v regiji ni treba biti strah, vendar pa se v gospodarstvu ZDA dogaja nekaj slabega, kar še ni nujno ta trenutek izraženo v uradnih statističnih podatkih,« je o možnosti prihodnje recesije dejal Jure Stojan z Inštituta za strateške rešitve (ISR). Recesija prihaja tudi v Slovenijo, vendar je vprašanje kdaj in s kakšno močjo.

Tako so ugotavljali udeleženci dogodka Inštituta za strateške rešitve ob predstavitvi publikacije Strategic foresight. Jeseni lani je bilo videti, da smo zakorakali v jesen gospodarske rasti, a brez prvih znakov predčasnih zimskih viharjev. Ali to še zdaj januarja drži? Bojim se, da so se nekateri strahovi začeli opažati, je dejal Jure Stojan.

Ameriške korporacije so januarja postale izjemno pesimistične. Po drugi strani korporacije v širši regiji jugovzhodne Evrope ne dajejo takšnega signala in so v svojem komuniciranju realistične. Tudi na Kitajskem ni bilo zaznati takšnega šoka kot v ZDA. So pa kitajske družbe strnile vrste za politiko svoje vlade, je predstavil Stojan.

Glede na cikličnost gospodarstva je recesija pričakovana, vendar mislim, da bo letošnje leto za Slovenijo še uspešno, je ocenil predsednik uprave SID – Prve kreditne zavarovalnice Sergej Simoniti. Kriza pa nas bo zadela tam, kjer najmanj pričakujemo. »Brexit, povečanje populizma v EU, erozija pravne varnosti, denimo na Madžarskem, so resni signali za krizo tega področja, ki bodo imeli resne gospodarske posledice.« Vendar razmere niso neobvladljive, ključne pa bodo volitve v evropski parlament maja letos, je dodal.

Po Stojanovih besedah so ekonomisti trenutno neodločeni; na eni strani so tisti, ki vidijo precejšnjo verjetnost recesije v prihodnjih dveh letih, na drugi strani pa nekateri ekonomisti opozarjajo na nehvaležnost takega napovedovanja, saj z napovedovanjem krize njen prihod še pospešimo.

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je po lastnih besedah optimist, opozoril pa je pred histerijo pri napovedovanju krize. Omenil je dve ključni nevarnosti za Slovenijo. Prva je trgovinska vojna, vendar na »odločitve našega zeta ne moremo vplivati.« Lahko pa vplivamo na drugo nevarnost, to je pomanjkanje delovne sile. Omenil je štiri rešitve za to težavo. Med 76.000 brezposelnimi vidi 20.000 potencialnih delavcev, ki bi lahko vstopili na trg dela. Pri tem je omenil, da bi socialne transfere morali dobiti samo tisti, ki si to res zaslužijo. Drugi vir so upokojenci, zato je pripravljen predlog, da bi se upokojenci lahko zaposlili, državi plačevali davke in prispevke, pri tem pa prejemali polno pokojnino. Pod številko tri je omenil izobraževalni sistem, kjer bi bilo treba doseči čim hitrejši vstop mladih na trg dela. Ena od rešitev pa je tudi uvoz delovne sile.

Kot pomembno za pridobivanje delavcev je omenil tudi višje plače. Po njegovem je potrebna davčna razbremenitev kvalificiranega kadra – zaradi nekonkurenčne davčne obremenitve se podjetja selijo iz Ljubljane – ter plan rasti plač v sodelovanju med gospodarstvom in državo.

Tudi leta 2007 je bila težava Slovenije pomanjkanje delovne sile, a nato je ta težava hitro izginila, je dejal direktor družbe Valior Domen Prašnikar: »Če Nemčija kihne, smo mi prehlajeni. To se bo prej ali slej zgodilo – prišlo bo do padca naročil.« Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je ob tem opozoril, da se je nemška industrijska proizvodnja novembra na mesečni ravni skrčila za 1,9 odstotka, padec naročil nemških strank za slovenska podjetja pa pride z zamikom: »Šest do devet mesecev poteče preden začnejo podjetja optimizirati produkcijo in potem satelitske države odpadejo.«

Prašnikar je omenil, da je svet danes absolutno in relativno bolj zadolžen kot kdaj koli. ZDA so denimo zadolžene za več kot 100 odstotkov BDP in še povečujejo dolg. »Problem iz leta 2008 se ni rešil, ampak se samo poglablja.« Borza je od septembra do zdaj doživela korekcijo – 18-odsotni padec je signal, da je najdaljši bikovski trend zaključen in ta trend bo šel navzdol, je dodal.
Brodnjak pa je opozoril, da je ECB izrabila vse ukrepe spodbujanja ekonomske aktivnosti, zato je vprašanje, kako bo lahko ravnala v prihodnji krizi: »Ker so izrabili vse možnosti. Samo denarja niso iz helikopterja metali ljudem v hrbet. Zdaj smo vsi polni denarja, ampak ekonomska aktivnost peša.«

Udeleženci okrogle mize so se sicer strinjali, da so slovensko gospodarstvo in banke bistveno bolj pripravljeni na krizo kot leta 2008. Prašnikar sicer podjetjem v pripravi na krizo svetuje diverzifikacijo strank oziroma trgov ter zadostno variabilnost stroškov, da jih bodo ob zmanjšanju naročil lažje zmanjšala.