V gospodarstvu z ukrepi zadovoljni

Ljubljana – Na obrtni in gospodarski zbornici so s predlaganimi ukrepi vlade zadovoljni. Paket ukrepov je vreden dve milijardi evrov, finančni minister Andrej Šircelj pa je zagotovil, da so finančni viri za ukrepe realni in zanesljivi. »Dve milijardi evrov se trenutno zdi veliko. Ocenjujemo pa, da bi utegnili za odpravo posledic krize in zagon gospodarstva potrebovati od tri do pet milijard evrov,« je ocenil izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković.

Vlada je določila smernice ukrepov za pripravo megazakona, s katerim želimo blažiti posledice epidemije koronavirusa za prebivalce in gospodarstvo, je dejal predsednik vlade Janez Janša. Osnutek zakona bo vlada obravnavala v petek. To so predlogi, ki se v proceduri lahko še spremenijo. Veljali bodo od uveljavitve zakona do konca maja, če bo treba, pa tudi dlje.
»To je največji intervencionizem v gospodarstvo v zgodovini slovenske države, a enako počnejo vse druge države,« je povedal Matej Lahovnik, ki vodi vladno posvetovalno skupino. Paket ukrepov je prilagojen slovenskih posebnostim, je pa vsebinsko podoben ukrepom drugih evropskih držav, je dejal ekonomist Mojmir Mrak, član te skupine.


 

GZS: Hitre in preproste rešitve

»V predlogu so večinoma sledili predlogom GZS in potrebam gospodarstva. Večina ukrepov prinaša učinkovite, hitre in preproste rešitve,« je dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Boštjan Gorjup. Novković pa je dejal, da bo nujno treba zelo pospešiti postopke za vsa likvidnostna sredstva, denimo prek SID banke, Slovenskega podjetniškega sklada, ribniškega sklada in drugih.

Po predlogu bo država plačala vse prispevke delavcev na čakanju, po zadnji različici predloga naj bi jim nadomestilo v višini 80 odstotkov neto plače prav tako plačala država. Zmanjšujejo se tudi stroški delodajalcev za bolniške dopuste, vse prispevke za pokojninsko zavarovanje za delavce, ki ostajajo na delovnem mestu, bo tako za delodajalca kot delojemalca plačala država. To naj bi omogočilo višje neto plače zaposlenih.
 

Zadolžitev v predvidenem obsegu

Na vprašanje, kakšni bodo finančni učinki ukrepov na proračun, je Šircelj odgovoril, da bodo ti znani, ko bodo predlogi zakonov pripravljeni, torej do četrtka zvečer: »Obseg zadolževanja na letni ravni je določen in v tem okviru se bomo zadolžili. Ta je bil določen že pred epidemijo koronavirusa. Zadolževanje je glede na relativno dobre finančne pogoje mogoče in se izplača, da se pretekla posojila zamenjujejo z novimi, boljšimi obrestnimi merami. Zaradi teh ukrepov se na finančnem področju ne bo zgodilo nič izjemnega.«


 

Odkupi terjatev in zamrznitev stečajev

Lahovnikova skupina bo v prihodnje pripravila koncept garancijske sheme. Država bo predvidoma omogočila odkup terjatev do slovenskih podjetij. Ena od možnosti je, da bi to počela prek Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Na DUTB s tem niso seznanjeni, zato tega še ne morejo komentirati. Bi pa po naših informacijah najbrž potrebovali dodatna sredstva. Zdaj imajo menda za okoli 90 milijonov evrov likvidnih sredstev, a tudi okoli sto milijonov evrov kreditnih obveznosti. Prilivi pa bodo zaradi moratorijev in ustavitev prodaj premoženje tudi zmanjšali. Nekatere od družb, ki imajo dolgove do DUTB, so namreč slabo banko že zaprosile za pomoč. Na DUTB pravijo, da jim bodo poskušali olajšati »primarno z odlogom plačil, skoraj gotovo bodo potrebna tudi likvidnostna posojila v primerih delujočih družb, ki ne bodo mogle pridobiti sredstev pri drugih upnikih ali na bančnem trgu«.

Med možnimi prihodnjimi predlogi ukrepov sogovornik iz posvetovalne skupine, ki ni želel biti imenovan, omenja tudi zamrznitev stečajnih postopkov, izključena ni niti nacionalizacija podjetij, kot se omenja v nekaterih evropskih državah.

»Na GZS pričakujemo, da bodo v prihodnjem paketu vzpostavljeni učinkoviti mehanizmi za sveže kreditiranje podjetij po vzoru drugih držav in zavarovanje izvoznih poslov. Le tako bo mogoč obstoj podjetij v času drastičnih upadov prihodkov in hiter zagon po umiritvi epidemije,« je povedal Gorjup.