Ustavno sodišče zavrglo Petrolovo pobudo

Ustavno sodišče je zavrglo pobudo družbe Petrol za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 13. člena treh uredb, ki so znižale marže distributerjev za gorivi bencin 95 in dizel. Sklep je bil sprejet s sedmimi glasovi proti enemu – proti je glasoval sodnik Rajko Knez, ki je spisal tudi odklonilno ločeno mnenje, medtem ko je bil Rok Čeferin pri odločanju o tej zadevi izločen.

Dve uredbi ne veljata več

Izpodbijana 13. člena prve in druge uredbe ne veljata več. »Pobudnica izpodbija neveljavni predpis, česar se zaveda, in se zavzema za njegovo odpravo, da bi lahko zahtevala povračilo domnevne škode, ki naj bi ji nastala zaradi prenizko določene marže, ki naj bi ji onemogočala rentabilno poslovanje na vseh njenih bencinskih servisih,« o prvi uredbi piše ustavno sodišče. Ugotavlja, da je enako glede izpodbijanja 13. člena druge uredbe, ki ne velja več, a je nehal veljati po vložitvi pobude.

Petrol kljub manjšim maržam do rekordnega dobička

»Kolikor se glede na navedbe pobude kot neodpravljena posledica učinkovanja prve uredbe lahko razumejo nižji prihodki pobudnice v času njene veljavnosti (zaradi v 13. členu te uredbe domnevno prenizko določene marže) in kolikor je enako mogoče smiselno domnevati tudi glede druge uredbe, lahko pobudnica te posledice poskuša pred vložitvijo pobude odpraviti v ustreznih sodnih postopkih,« v odločitvi piše ustavno sodišče. Pri tem navaja, da so zavrgli tudi pobudo družbe, potrošnice električne energije, ki je »izpodbijala neveljavno uredbo o regulaciji cen električne energije s sklicevanjem na višje izdatke za električno energijo v času njene veljavnosti, z utemeljitvijo, da lahko pobudnica svoje očitke o protiustavnosti izpodbijanih določb izčrpa v odškodninskem sporu zoper državo ali v kondikcijskem sporu zoper dobavitelja električne energije«.

Trgovci kopičijo odškodninske zahtevke zaradi omejevanja cen

Dodajajo, da lahko »pobudnica zoper državo sproži odškodninski postopek, v katerem lahko izčrpa svoje očitke o protiustavnosti in nezakonitosti izpodbijanih določb Prve in Druge uredbe, ki so vsebovani v pobudi«.

Pot do ustavnega sodišča

Tretja uredba v času odločanja ustavnega sodišča še velja in posega v marže distributerjev za gorivi dizel in bencin 95. Ponovno so izpostavili, da lahko pobudnica »zoper državo sproži odškodninski postopek zaradi domnevno nezakonitega in protiustavnega omejevanja distributerske marže, v katerem lahko skladno s potekom časa tudi sproti prilagaja višino odškodninskega zahtevka (za celotno obdobje veljavnosti tretje uredbe) in v katerem lahko izčrpa svoje očitke o protiustavnosti in nezakonitosti tretje uredbe. Če z zahtevkom proti državi ne bo uspela, bo imela neposredni pravni interes za presojo ustavnosti in zakonitosti tretje uredbe, ki sicer na pobudnico ne učinkuje neposredno«.

Pojasnili so še, da ko predpis ne učinkuje neposredno, »se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, in sicer hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Ustavno sodišče je zato zavrglo tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 13. člena tretje uredbe,« so še dodali.