Ustavno sodišče zavrglo dve pobudi za presojo oprostitve plačila omrežnine

Ustavno sodišče je zavrglo predloga Agencije za energijo in Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije za oceno ustavnosti člena interventnega zakona, ki je porabnike za tri mesece oprostil plačila omrežnine.

Agencija za energijo in njena direktorica Duška Godina sta navedli, da je zakon s tem posegel v pravni položaj agencije kot neodvisnega sektorskega regulatorja, ki je izključno pristojen za odločanje na omenjenih področjih. Ustavni sodniki so soglasno odločili, da agencija in njena direktorica pravnega interesa z navedbami o posegih v njeno pristojnost nista izkazala.

Interventnemu zakonu zaradi dragih energentov grozi ustavna presoja

V sindikatu pa so navedli, da bodo elektrodistribucijska podjetja zaradi ukrepa imela od 63 milijonov evrov do 72 milijonov evrov izpada prihodkov, letos bodo tako imeli 16 milijonov evrov izgube, obseg vlaganj pa da se bo letos zmanjšal za 57,8 milijona evrov, podjetjem se bodo poslabšali finančni kazalci, zato bi banke lahko odpoklicali kredite ali dvignile obrestne mere, likvidnost in solventnost pa bosta tako resno ogroženi. V sindikatu se zato bojijo odpuščanja, poslabšanja socialnega položaja delavcev in da zaradi zmanjšanje donosnosti ne bodo v podjetniških kolektivnih pogodbah dogovorjena merila za izplačilo dela plače za poslovno uspešnost.

Ustavno sodišče je ocenilo, da sindikatu ni uspelo izkazati ogroženosti pravic delavcev, ki naj bi jo neposredno povzročila izpodbijana oprostitev plačevanja omrežnin: »Skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo je predlagateljeva pravica, da vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa, omejena na pravico do izpodbijanja tistih predpisov, ki neposredno prizadenejo delovnopravni in s tem povezan socialni položaj delavcev.«

S pobudo za ustavno presojo tudi mali delničarji

Na ustavno sodišče se je za presojo ustavnosti tega člena obrnilo tudi Društvo mali delničarji Slovenije. Mali delničarji so petinski lastnik elektrodistribucijskih podjetij. V Društvu MDS se med drugim ne strinjajo, da država tak ukrep sprejme mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb, saj je vloga skupščine kot najvišjega organa podjetij zanemarjena.