Ustavno sodišče zadržalo zakon o posojilih v frankih

Ustavno sodišče je soglasno odločilo, da do svoje končne odločitve zadrži izvrševanje zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih, so sporočili s sodišča. Pobudo za zadržanje zakona in presojo ustavnosti je dalo deset bank, ki zakon izpodbijajo v celoti in z obširno argumentacijo. Svoje mnenje o predlogu za začasno zadržanje je posredovala tudi vlada, ki predlaga, naj ustavno sodišče zadrži izpodbijani zakon v celoti.

Ustavni sodniki so v sklepu zapisali, da »bi izvrševanje morebiti protiustavnega zakona povzročilo več težko popravljivih ali celo nepopravljivih škodljivih posledic, ki jih je po mnenju ustavnega sodišča mogoče razvrstiti v več skupin.«

Prvi del morebitnih škodljivih posledic se po mnenju sodišča nanaša na banke. Operativni stroški bank in njihovo prizadevanje za opravo nalog po tem zakonu bi bili v primeru, da bi ustavno sodišče ugotovilo, da je zakon v neskladju z ustavo, težko popravljivi, ugotavljajo ustavni sodniki. Zakon nalaga pobudnicam številna opravila, ki so glede na obseg kreditnih pogodb v švicarskih frankih objektivno gledano povezana z operativnimi stroški, kot denimo pripravo programske opreme za izračune, pregled dokumentacije, pridobivanje podatkov o kreditojemalcih, ki niso več komitenti pobudnic, obveščanje oziroma vročanje dokumentacije kreditojemalcem, prerazporejanje zaposlenih in zaposlitev novih delavcev zaradi povečanega obsega dela.

V drugi skupini so posledice, ki bi lahko nastale tudi drugim subjektom, ne le pobudnicam. Iz ustaljene ustavnosodne presoje namreč izhaja, da ustavno sodišče presoja težko popravljive škodljive posledice tudi širše, in ne le tistih, ki bi lahko nastale pobudniku. V tem primeru gre zlasti za posledice za Banko Slovenije na eni in sodišča na drugi strani, piše v odločitvi sodišča. Recimo, 11. in 12. člen zakona predvidevata, da mora Banke Slovenije nadzorovati kršitve zakona, vključno z možnostjo začetka postopka za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev. V primeru razveljavitve teh dveh členov zakona bi bile te posledice težko popravljive.

Izvrševanje izpodbijanega zakona bi imelo negativne finančne posledice za vsako izmed pobudnic, s tem pa za slovenski bančni sektor kot celoto. To bi lahko negativno vplivalo na dobičkonosnost in kapital bank, s tem pa na poslabšanje razpoloženja tujih in domačih vlagateljev, ter zaupanje v gospodarski sistem kot celoto, in bi privedlo do povečanja deželnega tveganja države Slovenije. Tudi te posledice bi bile težko popravljive, ugotavlja ustavno sodišče.

Samo zadržanje izvrševanja izpodbijane ureditve do končne odločitve ustavnega sodišča v tej zadevi po drugi strani ne bi povzročilo težko popravljivih škodljivih posledic, menijo ustavni sodniki. »Tiste kreditne pogodbe, ki še veljajo, se bodo še najprej izpolnjevale pod pogoji, kot so bili dogovorjeni ob njihovi sklenitvi, zato za te kreditojemalce ne more priti do drugačnih posledic, kot že dogovorjenih s pogodbo.«

Škodljive posledice izvrševanja morebiti protiustavnih določb zakona pretehtajo nad škodljivimi posledicami njihovega začasnega neizvrševanja, je sklenilo ustavno sodišče, ki pri tem ocenjuje, da so določbe zakona tako tesno medsebojno povezane, da je treba zadržati izvrševanje celotnega zakona, zadevo pa bo obravnavalo absolutno prednostno.