Ustavno sodišče razveljavilo zakon o bančnih razlaščencih

Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o postopku sodnega in zunajsodnega varstva razlaščenih lastnikov podrejenih obveznic in delnic saniranih bank v letih 2013 in 2014. Razveljavitev je zahtevala Banka Slovenije, saj se ni strinjala z določili, da bi morala plačevati za morebitne odškodnine razlaščenih vlagateljev.

Bančni razlaščenci po devetih letih rešitev vidijo v poravnavi

Ustavno sodišče je ugotovilo, da so določila zakona v neskladju z načelom finančne neodvisnosti centralne banke, in še, da kršijo prepoved denarnega financiranja. »Težko si je zamisliti ustavno skladno zakonsko ureditev, ki bi ekonomsko breme napak pri izbrisu kvalificiranih obveznosti nalagala kateremukoli drugemu subjektu kot pa državi kot varuhu javnega interesa, zaradi katerega je izbris tudi bil opravljen. Pri tem mora zakonodajalec paziti tudi na to, da ne bo nobeden od nekdanjih imetnikov zaradi zastaranja izgubil možnosti učinkovitega uveljavljanja te pravice, saj bi bilo to z vidika odgovornosti zakonodajalca za nastali položaj ustavnopravno nesprejemljivo,« je v sodbi zapisalo ustavno sodišče.

Ker po tej odločitvi obstaja v pravnem redu protiustavna pravna praznina, ki jo mora zakonodajalec v najkrajšem mogočem roku zapolniti. Sodišče je spomnilo, da je to zakonodajalcu naložilo že leta 2016.

Ustavno sodišče je odločitev sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval predsednik Matej Accetto, Špelca Mežnar in Rajko Knez sta dala pritrdilni ločeni mnenji. Rok Čeferin se je iz odločanja izločil.

Pričakovana odločitev

Takšna odločitev je bila pričakovana, potem ko je Evropsko sodišče je na pobudo slovenskega ustavnega sodišča septembra lani presodilo, da zakonska rešitev, po kateri bi morala BS iz svojih sedanjih in prihodnjih rezerv plačati odškodnine za bančne izbrise, ni skladna s pogodbo o delovanju EU in pravili evropskega sistema centralnih bank.

Foto Leon Vidic/Delo

Pobudo za ustavno presojo omenjenega zakona, ki naj bi razlaščenim vlagateljem prinesel možnost za vlaganje odškodninskih tožb, je vložila Banka Slovenije. Trdila je namreč, da je zakon sporen predvsem v luči monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke, saj bi ob morebitni ugotovitvi neupravičenosti razlastitev bančnih vlagateljev morala odškodnine pokriti iz svojih obstoječih in bodočih dobičkov.

Razkritje dokumentov ni sporno

Ustavno sodišče ugotavlja, da ima izpodbijana ureditev več ustavnopravno nesprejemljivih učinkov na neodvisnost BS. Med drugim ji onemogoča oblikovanje rezerv in jo postavlja v odvisen položaj od političnih organov. Neustavno je tudi predvideno izplačilo pavšalnega nadomestila za socialno šibkejše vlagatelje. BS je izpodbijala tudi določbe, ki predvidevajo javno objavo dokumentov, povezanih s sanacijo bank, vendar to po mnenju ustavnih sodnikov ni neustavno.

Kot je znano, je Banka Slovenije v postopku sanacije bank razlastila okoli 100.000 lastnikov delnic in podrejenih obveznic bank, ki so tako skupaj izgubili 960 milijonov evrov.

Mali vlagatelji nezadovoljni

V Društvu malih delničarjev Slovenije ogorčeno ugotavljajo, da miniva že deseto leto od razlastitev, ne da bi oškodovanci imeli na voljo pravno sredstvo. Pri tem so izpostavili ločeno mnenje ustavnega sodnika Rajka Kneza, ki da je kot edini opozoril, da se je ustavno sodišče v tej odločitvi ukvarjalo le s pravicami Banke Slovenije, nič pa s kršitvami pravic razlaščencev.

V društvu so tudi nezadovoljni, da ustavno sodišče ostalim pobudnikom ustane presoje zakona ni priznalo položaja stranskega udeleženca, saj se po današnji odločitvi o njihovih pobudah ne bo več odločalo. »To pa pomeni, da so vse procesne dileme ostale odprte in bo novi zakon ponovno izpodbijana pred ustavnim sodiščem, saga pa se bo nadaljevala,« opozarjajo mali vlagatelji.

Podobno kritičen je tudi razlaščeni mali vlagatelj Tadej Kotnik, ki opozarja, da je ustavno sodišče zakon razveljavilo izključno s sklicevanjem na kršitve pravic BS. Tudi on kot svetlo izjemo izpostavlja mnenje  Rajka Kneza, ki je z več vidikov izpostavil, da je bistvo te zadeve kljub vsemu izbris vlagateljev bank, in da ima zato »grenak priokus« pri tej odločitvi, ki se z tem sploh nič ne ukvarja.

Odziv Banke Slovenije in MF

V Banki Slovenije ugotavljajo, da odločba pritrjuje njihovim stališčem, in sicer da je zakon sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. »Današnja sodba nam omogoča, da nadaljujemo z aktivnostmi za celovito in s pravnim redom usklajeno naslavljanje problematike, ki smo jih v Banki Slovenije začeli konec leta 2020. Neodvisna skupina pravnih strokovnjakov, ki smo jo angažirali z namenom priprave predloga za celovito rešitev problematike, tako že pripravila predlog zakonske rešitve, ki bo na voljo pristojnim organom, da jih po svoji presoji uporabijo v zakonodajnem in drugih postopkih. Skupina bo svoj predlog javnosti predstavila v prihodnjih dneh,« pojasnjujejo.

Na ministrstvu za finance bodo sodbo še podrobneje preučili in na tej podlagi pa prednostno pristopili k pripravi novega zakona, ki bo urejal postopek sodnega in izvensodnega varstva razlaščenih vlagateljev. Za sam postopek sodnega varstva pa ocenjujejo kot pomembno, da je ustavno sodišče pripoznalo ustavno skladnost določb, ki omogočajo razkritje podatkov, pomembnih za učinkovito sodno varstvo, zlasti informacij v zvezi z izidi obremenitvenih testov in pregledom kakovosti bančne aktive.