Umarjeva napoved še kar čaka na vladni blagoslov

Umarjeva pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2022, po naših podatkih pripravljena že sredi marca, še vedno čaka na dokončno obravnavo na vladi. Ta je sicer o njej že razpravljala na seji 24. marca, a je tedaj obravnavo prekinila, nato pa je sploh ni več uvrščala na dnevni red. Napoved ima sicer še oznako interno in je zaupne narave. Neuradno, kot smo v Delu že razkrili, pa naj bi na Umarju napoved letošnje rasti znižali s 4,7 na 4,2 odstotka, kar je pravzaprav še kar solidno glede na okoliščine.

Nekoliko znižana, s 3,3 na tri odstotke, je po še neuradnih podatkih tudi napoved gospodarske rasti za prihodnje leto, za 2024 pa naj bi bila predvidena 2,8-odstotna rast. Rast menjave s tujino naj bi se letos in v prihodnjih letih nekoliko upočasnila, obsega izvoza in uvoza naj bi se letos povečala za po dobrih sedem odstotkov oziroma za dobro odstotno točko manj od jesenske napovedi. Približno 6,5-odstotna rast bruto investicij v osnovna sredstva naj bi bila prav tako za poldrugo odstotno točko nižja od predvidevanj lani septembra.

Na drugi strani naj bi se inflacija zaradi znanih vzrokov zvišala: decembra naj bi medletno znašala 5,4 odstotka, decembra 2023 pa naj bi se znižala na 2,4 odstotka.

Gospodarska rast v evrskem območju naj bi se letos upočasnila, ob tem pa tudi gospodarske napovedi za naše najpomembnejše trgovinske partnerice spremljajo velike negotovosti, povezane s posledicami ruske vojaške invazije v Ukrajino, uvedenimi sankcijami in vse dražjimi energenti in inflacijskimi pritiski.

Trajanja in razsežnosti te krize ta čas še ni mogoče predvideti, predpostavka pa je znižanje letošnje gospodarske rasti v evrskem območju za odstotno točko, s 4,4 na 3,4 odstotka, in njeno zvišanje v prihodnjem letu z 2,1 na 2,6 odstotka. Nižja, namesto 4,4- le 2,8-odstotna, naj bi bila tudi letošnja gospodarska rast v Nemčiji, kar pa je sicer še vedno več, kot naši najpomembnejši partnerici napovedujejo nekateri nemški inštituti.

Druge napovedi bolj konservativne

Primerjave pokažejo, da so nekatere druge gospodarske napovedi za Slovenijo, pripravljene po ruskem vdoru v Ukrajino, bolj konservativne. Nove projekcije GZS za letos predvidevajo pol odstotne točke nižjo, 3,7-odstotno gospodarsko rast, 5,5-odstotno rast izvoza in šestodstotno povečanje uvoza.

Banka Slovenije bo nove makroekonomske projekcije razgrnila v juniju. Ta teden pa je poudarila, da se je v evrskem območju v prvem četrtletju nadaljevala ugodna gospodarska aktivnost, ki sicer dosega nižje rasti kot lani; ruska vojaška agresija in uvedene sankcije pa so poslabšale gospodarske obete, predvsem pa so izrazito povečale tveganja za daljše obdobje visoke inflacije.

Tudi ECB v zadnjih napovedih predvideva znižanje letošnje gospodarske rasti v evrskem območju, Ta naj bi bila po ta čas osrednjem scenariju 3,7-odstotna, po ostrejšem scenariju pa 2,3-odstotna.

Umar: Ni razlogov za popravek napovedi

Kot smo sicer v Delu že poročali, so bili na vladi – marčno sejo je ob službeni odsotnosti premiera vodil gospodarski minister Počivalšek –, mnenja, da analitiki pri projekcijah niso dovolj upoštevali pozitivnih učinkov investicij iz sklada za okrevanje in odpornost ter drugih investicij v prihodnjih dveh letih.

Na samem Umarju so nam sicer že prejšnji teden pojasnili le, da je »spomladanska napoved glede na vse znane podatke, informacije in predpostavke realistična. Torej ni vsebinskih ali strokovnih razlogov za popravek napovedi. Objavljene napovedi mednarodnih institucij v zadnjih dneh še dodatno opozarjajo na negativna tveganja.«