Umar: Hitrejše okrevanje od drugega četrtletja 2021

Ljubljana - Letošnji upad BDP bo zaradi nepričakovano močnega gospodarskega odboja v tretjem četrtletju znašal minus 6,6 odstotka (jeseni minus 6,7 odstotka), ugotavlja urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v zimski napovedi gospodarskih gibanj. Ob tem pa tudi ugotavlja, da poslabšanje epidemioloških razmer zamika okrevanje proti drugemu četrtletju 2021 in tako za prihodnje leto znižuje napoved gospodarske rasti s 5,1 na 4,3 odstotka.  
 
Za zadnje četrtletje letos na Umarju pričakujejo ponovni upad, ki pa bo manjši od spomladanskega prvega vala, k temu prispevajo tudi prilagoditve podjetij in potrošnikov novim okoliščinam. Gospodarske posledice drugega epidemiološkega vala bodo tako osredotočene predvsem na storitve: enak ali večji upad pa je po njihovi oceni zaradi zaprtja dejavnosti pričakovati v gostinstvu in razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah. Manj pa posledice drugega vala občutijo dejavnosti, vpete v mednarodno menjavo.

 

Kar zadeva tveganja za uresničitev napovedi, je največje še naprej povezano s trajanjem in globino epidemije, še izpostavljajo na Umarju, kjer so v jesenski napovedi ocenili, »da so do septembra sprejeti ukrepi padec BDP v letu 2020 ublažili za vsaj tri odstotne točke. Nadaljnji ukrepi, ki so pretežno naslovili trg dela, podporo delovanja podjetij in zdravstvo, bodo ta učinek še nekoliko povečali, vzpostavljajo pa tudi pogoje za krepitev aktivnosti v prihodnjem letu,« meni direktorica Umarja Maja Bednaš in v trenutnih epidemioloških razmerah ocenjuje, da bi bilo hitrejše gospodarsko okrevanje možno od drugega četrtletja 2021 naprej.

Ob ohranjanju nekaterih omejitvenih ukrepov bo okrevanje v Sloveniji in trgovinskih partnericah postopno in različno po posameznih dejavnostih, na hitrost odboja pa bodo ključno vplivale epidemiološke razmere, hitrost uvajanja cepiva in odzivnost politik z ukrepi za blaženje posledic epidemije in zagon gospodarstva.

Finančna podpora za prihodnje razvojne izzive

Na Umarju pričakujejo, da bo pri postavitvi razmer za postopno okrevanje gospodarstva še naprej ključnega pomena podpora države z ohranjanjem ukrepov za podporo trgu dela in z zagonom javnih investicij, za kar bodo na voljo tudi evropska sredstva. »Pri tem je zelo pomembno, da se ukrepi za blaženje posledic epidemije umikajo postopno in premišljeno, finančna podpora pa v vedno večji meri naslavlja prihodnje razvojne izzive,« izpostavlja Maja Bednaš.

Ob postopni stabilizaciji gospodarskih razmer na Umarju napovedujejo, da bo v 2022 gospodarska rast 4,4-odstotna, kar je zaradi zamika v okrevanju nekoliko več kot so predvideli v jesenski napovedi. V letu 2022 bi po njihovi oceni večina dejavnosti lahko dosegla ravni aktivnosti izpred epidemije, na drugi strani pa je dolgotrajnejšo pot okrevanja pričakovati zlasti v dejavnostih, povezanih s turizmom.

Kar zadeva trg dela, na Umarju predvidevajo, da bo zaposlenost letos nižja za 1,2 odstotka, število brezposelnih pa večje za približno 15 odstotkov. »Okrevanje trga dela se bo zaradi zaostrenih epidemioloških razmer in trenutnega zaprtja številnih dejavnosti ob predpostavki počasnega izboljšanja situacije zamaknilo v drugo polovico prihodnjega leta,« je poudarila Maja Bednaš, ki pričakuje, da »bodo vladni ukrepi, zlasti v prvi polovici leta 2021, še naprej blažili negativne posledice na trgu dela in bodo le postopoma umaknjeni.«