Turška lira se je znašla v prostem padu

Turška lira je prejšnji teden dosegla najnižjo vrednost v primerjavi z ameriškim dolarjem, saj se je srečanje na visoki ravni v Washingtonu med ZDA in Turčijo preteklo sredo končalo brez rešitve primera pridržanega ameriškega pastorja, kar je povzročilo zaskrbljenost glede povečanja diplomatskega razdora med državama. Turška lira je v letu dni proti dolarju izgubila že več kot polovico vrednosti, medtem ko je letna stopnja inflacije julija znašala 15,85 odstotka, kar je najvišja raven po januarju 2004.

Obseg turške ekonomije se je v zadnjem letu povečal za 7,4 odstotka, kar je še celo višja stopnja rasti, kot jo dosega Kitajska. Vendar se je zaradi visoke stopnje izgubljanja vrednosti turške lire, predvsem pa zaradi bojazni pred izgubo samostojnosti turške centralne banke bonitetna agencija Fitch julija odločila Turčiji še dodatno znižati kreditno oceno na BB z negativnim izgledom.

Potem ko je turška centralna banka od aprila zvišala obrestne mere že za pet odstotnih točk, bi bilo po mnenju stroke primerno še višje povečanje, saj je inflacija dvakrat večja od drugih držav v kategoriji BB (držav, kot je Gvatamala). Hitrejše višanje obrestnih mer pa očitno ni pogodu turškemu predsedniku Erdoğanu, ki si želi več lir v obtoku, najverjetneje za vzdrževanje višine javnih transferjev, ki mu zagotavljajo podporo predvsem ruralnega prebivalstva. Takšno ravnanje pa ob upadanju tujih investicj iz EU in ZDA vodi v krizo, ki si je Erdoğan zagotovo ne želi. To nam sporoča, da Turčija danes najverjetneje računa na tuje investicije, ki izvirajo od drugod, najverjetneje iz Kitajske.

Turški predsednik Erdoğan je že med volilno kampanjo napovedal, da bo v prihodnosti okrepil svoj nadzor nad monetarno politiko v državi. Vlagatelji so tako upravičeno zaskrbljeni glede neodvisnosti Turške centralne banke, Turčija pa potrebuje višjo raven tujih investicij. Tuji vlagatelji so v tem letu že mnogo sredstev preselili iz trgov v razvoju, kakor je Turčija, na ameriški trg, kjer se obrestne mere postopoma višajo. To je pa že samo po sebi povzročilo letošnji padec vrednosti turške lire proti dolarju, zdaj pa ta proces še dodatno pospešujejo Erdoğanova ravnanja. Morebitne sankcije EU in ZDA ob Erdoğanovem vplivu na monetarno politiko turške centralne banke bi lahko dodobra znižale raven tujih investicij, povišale inflacijo, kar pa bi skupaj ustvarilo negativno spiralo, ki bi še dodatno oslabila ekonomsko stanje v državi.