Turizem najbolj prizadet, a tudi najbolj trdoživ

Slovenski turizem je v minulem letu ustvaril bistveno več turističnega prometa kot v letu 2020, vendar še zmeraj krepko manj kot v letu 2019. Uradnih podatkov še ni, ocenjujemo, da je bilo za približno dobro tretjino manj prenočitev kot v 2019 (tedaj jih je bilo 15,7 milijona). Finančno torej več kot 800 milijonov evrov izgube v enem letu. Toda hkrati je turizem še enkrat dokazal, da si hitro opomore, in to takoj, ko se razmere na trgu vsaj približno umirijo.

Nedvomno so k ublažitvi padca zaslužka največ prispevali turistični boni, ki rešujejo velik del slovenskih turističnih destinacij. Reševali jih bodo še prvo polovico novega leta, vendar turistične delavce vse bolj trezni zavest, da so boni lahko tudi nevarna potuha, saj bodo v drugi polovici mnogi pristali na realnih tleh in bodo morali dokazati, koliko lahko zares kljubujejo razmeram na trgu. Slovenski hotelirji ne bodo več deležni toliko državne pomoči, v prvih mesecih leta pa zaradi pandemije slabo kaže, večjega odpiranja meja ne bo in delovanja večine turističnih agencij tudi ne.

V Portorožu je te dni najbolj živahno v nekdanjem skladišču soli Grando, kjer so si omislili največje drsališče na Primorskem. Kljub megli pa si je kar nekaj kopalcev privoščilo kopel v 11 stopinj Celzija mrzlem morju. FOTO: Lea Šuligoj

Celo v (Sloveniji) najuspešnejšem Portorožu je bilo za kratke novoletne praznike zaradi oživljanja nove različice virusa (in slabšega vremena) manj turistov kot običajno za novoletne praznike. Hoteli so bili zasedeni med 60 in 70 odstotki. Toda v vsem mesecu decembru so po prvih ocenah ustvarili vsaj 58.000 prenočitev ali več kot v najboljšem decembru doslej leta 2019. V piranski občini so po ocenah lani ustvarili vsaj 1,53 milijona prenočitev ali 21 odstotkov več kot leta 2020 in seveda 17 odstotkov manj kot 2019. Ker so bili hoteli skoraj vseh prvih pet mesecev zaprti, pomeni, da so morali v naslednjih sedmih mesecih nadomestiti velik izpad iz prvega dela leta. Spomladansko izgubo so nadomestili predvsem z izjemno dobro zasedenostjo hotelov in zasebnih sob v jesenskih mesecih, dobro polovico vseh prenočitev pa so dosegli julija, avgusta in septembra. Obmorske občine so podobno kot gorske poslovale izjemno dobro, saj so le štiri obalne občine v 11 mesecih lanskega leta zbrale 2,55 milijona prenočitev, približno četrtino vseh v državi.

Iz nenormalnega v stabilno leto

»Leto 2021 ni bilo normalno turistično leto. Marsikatero podjetje se je sicer z ukrepi države in boni rešilo, so pa ostale posledice pri kadru in kakovosti storitev. V določenih trenutkih je bilo celo preveč gostov in zato so bile tudi cene visoke, kar lahko povzroči škodo, če storitve ne sledijo cenam,« je povedal direktor Turističnega združenja Portorož Aleksander Valentin. V Portorožu so zaznali tudi nekaj lepih dosežkov, manjšo odvisnost od tradicionalnih trgov (italijanskega) in več gostov iz višegrajskih držav (Madžarska, Češka, Slovaška). Ti gostje pomenijo priložnost, vendar bi bilo tudi njim treba zagotoviti storitev, ki bo ustrezala postavljeni ceni. Boni so bili pomoč in potuha, pravi Valentin. »Zaradi njih so cene zrasle in kakovost storitev ni zmeraj sledila višjim cenam. Za piransko občino to ni nujno slaba izkušnja, da bi poskušali ubrati pot višjih cen in manjše množičnosti. To je stvar strategij, o kateri je veliko besed in malo odločitev.«

Sicer pa Aleksander Valentin napoveduje, da bo leto 2022 v turizmu spet nekoliko drugačno. »Če ne bo večjih presenečenj, pričakujem stabilnejše leto od zadnjih dveh.« Največja oglaševalska kampanja Naprej v Portorož in Piran je stala Turistično združenje Portorož 120.000 evrov, še zmeraj pa je to daleč manj, kot bi morali vlagati v promocijo, če bi hoteli ob morju dosegati boljši obisk v spomladanskih in jesenskih mesecih. To bo jasno predvsem po tem, ko turističnih bonov ne bo več.

Slovenija na petem mestu zaželenih destinacij

Med večjimi promocijskimi uspehi slovenskega turizma v letu 2021 je, da je vodilna založba popotniških vodnikov Lonely Planet uvrstila Slovenijo na peto mesto najboljših turističnih destinacij na svetu in na platnice vodnika Best in Travel 2022 natisnila fotografijo Pirana. »Če bo takšna razglasitev vzbudila zanimanje samo enega odstotka bralcev Lonely Planeta, ki izhaja v nakladi sto milijonov, bi to pomenilo interes milijona turistov vsega sveta. In če bi fotografija Pirana pritegnila en promil bralcev, bi bilo 100.000 gostov za Piran težko sprejemljiva številka,« nam pove eden od lastnikov vse večjega števila turističnih apartmajev v Piranu.

Aleksander Valentin meni, da je uvrstitev Slovenije (in Pirana) v vodnik neprecenljiv promocijski dosežek, ki je rezultat trdega dela več kot pet let Slovenske turistične organizacije in sodelovanja Turističnega združenja Portorož ter gospodarstva s STO. »Nihče ne ve, koliko dela je bilo vloženega v to, da se je Piran znašel na naslovnici vodnika Best in Travel 2022.«

Slovenski turizem je v minulem letu ustvaril bistveno več turističnega prometa kot v letu 2020, vendar še zmeraj krepko manj kot v letu 2019. FOTO: Jure Eržen

Vsaka taka objava je kamenček v mozaiku, zaradi katerega nam član uprave Istrabenz Turizma Aleš Buležan pove, da so imeli kljub manjšemu obisku kot v letu 2019 skoraj tak končni finančni rezultat kot v letu 2019, vendar tega ne bi dosegli brez bonov in finančne pomoči države.

Po pandemiji pred strateškimi odločitvami

»Prenočitev je bilo manj, zato so bile pa cene višje. Nismo se zanašali samo na bone, zato smo gostili kar polovico tujih turistov, ki so večji potrošniki. Dobiček je le nekoliko nižji kot v letu 2019. Do junija smo bili zaprti, potem pa nam je v jesenskih mesecih uspelo izpeljati celo več kongresov, gostili smo celo evropske goste slovenskega predsedovanja svetu EU.

Mislim, da država letos ne bo več zapirala hotelov, ker si tega preprosto ne more privoščiti. Leto pred nami bo še nekoliko boljše kot 2021. V višje cene smo prisiljeni tudi zato, ker so se naši stroški močno podražili: energenti, komunalne storitve, hrana ... Nujno bomo morali izpeljati energetsko sanacijo hotelskih stavb v Portorožu, morda postaviti sončne panele na strehah hotelov. Hkrati bi morali vendarle že zgraditi garažno hišo in zahtevati od občine, da v tem primeru uredi promenado med hoteli in plažo. Pripravljamo se na strukturni preobrat v ponudbi, vendar je ta odvisen tudi od občinske politike in uprave,« pravi Aleš Buležan.

Predsednik uprave Save Turizem Andrej Prebil pa ugotavlja, da so v večini svojih destinacij po Sloveniji v drugi polovici leta 2021 (po odprtju hotelov) v primerjavi z drugim polletjem iz leta 2019 ustvarili primerljive in ponekod celo boljše rezultate kot v drugi polovici leta 2019.

Letos se vračamo v stare tirnice

Zasedenost hotelov skupine Sava Turizem (St. Bernardin Portorož, Salinera Strunjan, San Simon Izola, Sava Hoteli Bled, Terme Ptuj, Terme 3000 – Moravske Toplice in Zdravilišče Radenci) je bila v drugi polovici leta 2021 boljša kot leta 2020 in kot v drugi polovici 2019. Najbolje so bili zasedeni hoteli ob morju in v zdraviliščih, manjšo zasedenost pa so imeli na Bledu, ki je odvisen od tujih trgov in (predvsem letalskih) gostov. V obdobju zaprtja hotelov so prenovili največji hotel na Bledu Hotel Park in hotel Histrion v portoroškem naselju Bernardin. »Opažamo, da so gostje komaj čakali, da se vrnejo k nam, da se pri nas počutijo varne, sploh zelo pohvalijo naše nadstandardne varnostne ukrepe in higienska priporočila Higienski Standard Plus Sava Hotels & Resorts.« V Savi Turizmu so trdno prepričani, da so bili za obstoj slovenskega turizma najpomembnejši trije državni ukrepi: sofinanciranje čakanja na delo, s katerim so ohranili večino delovnih mest, turistični boni (ki jih je pohvalilo celo Evropsko hotelsko združenje) in ciljno usmerjanje promocije države na bližnje tuje in na domače trge, so nam odgovorili v največji hotelski družbi, v kateri premorejo 5600 ležišč in več kot tisoč zaposlenih.

Andrej Prebil je izrazil prepričanje, da bo letošnji turistični izplen nekje med lanskim in tistim v 2019. Prvi meseci bodo kljub ohranitvi bonov težki, ker so tudi tuje agencije nekoliko omejile prodajo zaradi negotovosti v zvezi s pandemijo. Sicer pa se bo turizem v drugi polovici leta počasi le vrnil v stare tirnice, meni Andrej Prebil.