Tudi obveznice niso več varno naložbeno zatočišče

Na svetovnih finančnih trgih je letos prisotno kaotično vzdušje, z meglo in dimom vojne, z dramatičnimi preobrati, ki se odvijajo tako hitro, da jim je skoraj nemogoče slediti. Inflacija, dvigi obrestnih mer, ohlajanje gospodarske rasti, energetska kriza, sezona objav dobičkov podjetij, ameriške vmesne volitve, vojna v Ukrajini, koronske karantene, globoka kriza na kitajskem nepremičninskem trgu, pretresi in kapitulacija na trgu kriptovalut …

Globalne delnice in vzajemni skladi so letos v evrih izgubili približno osem odstotkov vrednosti. To seveda ni prijetno, a niti približno tako boleče kot izgube v nekaterih najbolj izpostavljenih oziroma špekulativnih segmentih trga ali pri kriptovalutah, ki so izgubile več kot 70 odstotkov vrednosti.

Damoklejev meč obresti

Če padci na delniških trgih ne presegajo povprečnih medletnih negativnih nihajev, pa je slika na obvezniških trgih popolnoma drugačna. Žal obveznice v tem stagflacijskem makroekonomskem ciklu ne predstavljajo običajnega varnega zatočišča. Nad finančnimi trgi namreč visi Damoklejev meč v obliki najhitrejšega dviga obrestnih mer v zgodovini, zaradi česar so evropske in ameriške obveznice letos padle za 15 odstotkov. Tako katastrofalnih padcev obveznic sicer nismo videli še nikoli po letu 1870.

INFOGRAFIKA: Delo

V tem trenutku me najbolj skrbi, da centralne banke že pretiravajo s svojim križarskim pohodom proti inflaciji in paničnim dvigovanjem obrestnih mer. Moja izhodiščna predpostavka je, da bomo v stagflacijskem makrookolju na trgih dosegli dno takrat, ko bodo referenčne kratkoročne obrestne mere dosegle vrh. V zadnjih treh mesecih se pričakovanja trgov glede končne obrestne mere v ZDA strmo dvigujejo in premikajo naprej v prihodnost. S končnega vrha 3,75 odstotka v marcu leta 2023 so se dvignila na današnjih 5,25 odstotka v juniju leta 2023.

Za razumevanje prihodnjih inflacijskih gibanj in ravnanj centralnih bank je ključna zgodovinska analiza zadnjih 16 inflacijskih ciklov, na osnovi katere lahko ugotovimo, da so ti izrazito simetrični. To pomeni, da inflacija po doseženem vrhu pada hitro, celo nekoliko bolj strmo, kot je prej rasla. Če torej predpostavljamo, da smo v ZDA junija dosegli vrh inflacije (CPI) pri 9,1 odstotka, bi se na osnovi modela Alpine Macro do konca leta 2023 inflacija lahko spustila celo nazaj pod dva odstotka.

Blagodejni vpliv volitev

Dodatno zanimivo dinamiko na borze vnašajo vmesne volitve v ZDA, ki imajo presenetljivo blagodejni vpliv na delniške naložbe. Donosi delnic leto dni po vmesnih volitvah namreč znašajo kar 15 odstotkov, dvakrat več od povprečnih letnih donosov. Še bolj presenetljivo pa je dejstvo, da niti enkrat po 19 vmesnih volitvah po letu 1945 delnice niso doživele negativnih donosov.

Medvedji trgi so sestavljeni iz dveh komponent, iz časa in padanja tečajev delnic. Padajoči tečaji začasno znižajo tržno vrednost našega premoženja, čas pa je tisti, ki najeda našo potrpežljivost in nas sili v usodne napake. Medvedji trgi so relativno kratki, saj tudi tisti najgloblji, z okoli 35-odstotnimi padci, ki jih spremlja recesija, ne trajajo več kot 16 mesecev. Vseeno so zelo zahrbtni in izčrpajo tudi najbolj pripravljene udeležence. Zgodovinska statistika sicer pravi, da je za nami približno 85 odstotkov medvedjega trga in da se neustrašnim vlagateljem tako na delniških kot obvezniških trgih že odpira zelo privlačno okno priložnosti.