Tržaško pristanišče diha Kopru za ovratnik

Trst, Koper - »Septembra letos bomo začeli podaljševati sedmi pomol, čez eno leto pa bo dograjena nova logistična platforma pri Škednju, ki bo namenjena ro-ro ladjam in generalnemu tovoru.« Tako je razvoj tržaškega pristanišča Delu opisal predsednik pristaniške uprave Trst Zeno D'Agostino. S tem bi tržaško pristaniššče povečali za približno polovico današnjih kapacitet Luke Koper.

V nekaj letih bodo v Trstu samo v pomole in logistično platformo investirali za 330 milijonov evrov in s tem pridobili površino, ki bi jo lahko primerjali s površino enega in pol pomola v Kopru. Ob terminalu za les že poldrugo leto gradi joint ventures družba Docks San Servolo, v kateri imata glavno besedo tržaško podjetje Parisi in Interporto Bologna, kar 270.000 kvadratnih metrov veliko logistično ploščad, ki bo namenjena predvsem trajektom in tovornjakom iz Turčije. Poleg tovornjakov pa bodo na ploščadi tovorili še les in druge generalne tovore.



Ob novi ploščadi bo morje globoko 16 metrov. Privezali bodo lahko tri povprečno dolge ali pa dve večji ladji. Naložba v novo ploščad znaša 130 milijonov evrov. Od tega je približno 100 milijonov evrov javnega denarja, 30 milijonov evrov pa je zasebnega kapitala koncesionarjev, ki so s koncesijsko pogodbo dobili ploščad v upravljanje za 30 let. Nova logistična platforma bo zgrajena junija prihodnje leto.


 

Podaljšanje sedmega pomola

Še večje investicije se bodo lotili septembra letos. Oba koncesionarja kontejnerskega pomola T.O. Delta (v lasti Pierluigija Maneschija) in švicarskega ladjarja MSC (v italijanski lasti), ki imata pomol v najemu za 60 let, sta napovedala vlaganja v višini skoraj 200 milijonov evrov. Podjetji bosta v nekaj letih podaljšali 7. pomol za 200 metrov in to po celotni širini 400 metrov. Ta pomol je že zdaj občutno večji od koprskega kontejnerskega prvega pomola, saj premore 770 metrov operativne obale (Koper 600 metrov), je pa nekoliko slabše opremljen, saj imajo v Kopru dve superpostpanamax dvigali, ki jih Trst nima. Pa tudi železniških tirov imajo v Kopru več.



"Ocenjujem, da se bodo z zastavljeno naložbo kapacitete sedmega pomola povečale za več kot 50 odstotkov. Na zdajšnjem sedmem pomolu bi lahko pretovorili blizu enega milijona kontejnerjev," je povedal D'Agostino.

Tržaška ofenziva na "koprskih" trgih

Predstavnik združenja pomorskih špediterjev Čedomir Bojanič je pritrdil informacijam, da je v Trst v zadnjem času odšlo nekaj tovora iz Kopra, toda koprsko pristanišče ima veliko prednost v izredno učinkovitih državnih službah (carina, fitosanitarna in veterinarska inšpekcija), prav tako ima boljšo opremo na terminalu in bistveno več tovora pretovori z vlaki.



V Trstu so (ne upoštevajoč nafte) pretovorili nekaj čez 18 milijonov ton blaga, kar je občutno manj kot v Kopru. Vendar se tržaško pristanišče vse pogosteje podaja na tržišča, ki jih je prejšnja leta zanemarjalo. Včeraj se je tržaška pristaniška uprava vrnila s poslovne poti v Pragi in Bratislavi, vedo v Kopru. Tržaško pristanišče konkurira koprskemu tudi zato, ker uspešno in na prikrit način subvencionira železniški transport, ki je zato lahko cenejši.


 

V Luki letos ni rasti pretovora

V Luki Koper v prvem trimesečju niso beležili rasti prometa. Delno zaradi remonta v avstrijskih železarni Voest Alpine, delno zaradi težav s številom delavcev in s preustrojem modela zaposlovanja delovne sile. Če k temu dodamo še kadrovske menjave, občinsko blokado načrta za podaljšanje kontejnerskega pomola za 100 metrov in vse zaplete z drugim tirom, je Luka Koper trenutno bolj ranljiva pred konkurenco, kot je bila zadnjih sedem let. To izkazujejo tudi podatki o rasti prometa, ki so v zadnjem poldrugem letu za Trst ugodnejši. Edina večja naložba, ki bi se lahko začela letos, bo začetek gradnje novega vhoda v pristanišče. Odločitev o izboru izvajalcev napovedujejo za prihodnji teden.