Trumpove carine bodo prizadele tudi Slovenijo

V začetku februarja je bila glavna makroekonomska novica na trgu uvajanje novih carin v ZDA. Ameriški predsednik Trump je namreč začel uresničevati predvolilne obljube. Zmotila ga je predvsem neusklajenost trgovinske bilance do tako rekoč celotnega sveta. ZDA namreč uvozijo iz večine držav bistveno več blaga, kot ga v te države izvozijo. Posebej v negativno smer izstopa bilanca pri proizvodih, na storitveni strani pa celo izkazujejo presežek. Glavni »krivci« za tako stanje bilance pa so tri države – Mehika, Kanada in Kitajska. V drugem planu so potem že evropske in nekatere azijske (Japonska, Koreja, Vietnam) države. Do vseh teh držav bo usmerjenih večina njegovih ukrepov, kar bo seveda prizadelo tudi slovensko gospodarstvo. Sektorji, ki so oziroma bodo najbolj izpostavljeni carinskim dajatvam, so predvsem energetika, avtomobilska industrija, elektronske ter strojne naprave. Dodatno se iz Evrope v ZDA izvozi veliko farmacevtskih izdelkov in cepiv.

Janez Javornik Foto Jernej Lasic

Če dodatno pogledamo še delež celotnega izvoza posamezne države v ZDA, sta tukaj na prvem mestu ravno Mehika in Kanada, ki izvozita skoraj 80 odstotkov svojega celotnega izvoza v ZDA. Preostale omenjene regije imajo pri tem bistveno manjši delež, čeprav ta znaša od 15 do 20 odstotkov. Seveda so dobavne verige močno mednarodno prepletene in carine lahko posredno doletijo tudi tiste države, ki sicer neposredno ne izvažajo v ZDA, a so velik dobavitelj državam, ki so bolj izpostavljene do ZDA. Tako je za sredino marca napovedana 25-odstotna carina na jeklo in aluminij iz EU, dodatno seveda tudi za uvoz iz drugih držav. Za Evropo to pomeni še dodatno tveganje, saj se proizvajalci jekla bojijo poplave poceni jekla iz regij, ki so bile doslej bolj izvozno usmerjene na ameriški trg. Večjega preplaha na trgih s temi ukrepi Donald Trump ni povzročil, saj je večina glavnih delniških trgov letos s pozitivno donosnostjo, izstopa celo Evropa z najvišjo donosnostjo. Omeniti velja še dva pomembna dogodka v prejšnjem tednu. Prvi je bil zaslišanje prvega moža Feda pred senatno komisijo – Jerome Powell je znova poudaril, da ne bodo hiteli z zniževanjem ključne obrestne mere.

Donosnost MSCI Foto Zx Igd

Trgi letos pričakujejo spust v višini 30 bazičnih točk, kar je nekaj več kot en spust. V mislih je seveda imel tudi vse Trumpove ukrepe, ki bodo po vsej verjetnosti okrepili inflacijo, kar ga omejuje pri prehitrem spuščanju ključne obrestne mere. Streznitev je prišla že v sredo, saj je bila objavljena inflacija CPI za ZDA v preteklem mesecu. Rezultat je bil slabši od pričakovanj analitikov, saj se je inflacija na letni ravni znova povišala na tri odstotke, jedrna inflacija je znašala celo 3,3 odstotka. Novica je povzročila tudi zamik znižanja ključne obrestne mere, ki se zdaj pričakuje šele septembra. Drugi dogodek je bila objava podjetij o poslovanju za prejšnji kvartal, kjer lahko omenimo podatke za podjetja iz indeksa S&P500. Skoraj 80 odstotkov družb iz indeksa je preseglo pričakovanja analitikov, kar se tiče prihodkov oziroma dobička. To kaže, da je vsaj največje gospodarstvo še vedno v odlični kondiciji.