Trgovske plače prihodnje leto za nekaj odstotkov višje

Ljubljana – Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine je pod streho. Sprememb, ki jih je na včerajšnji tiskovni konferenci orisal generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije pri ZSSS Ladi Rožič in bodo veljale naslednja štiri leta, je cela kopica, saj so, v nasprotju z lanskim aneksom, zdaj socialni partnerji startali »iz nule«.

Trgovina zaposluje 108.000 delavcev, za 87.600 velja kolektivna pogodba dejavnosti. Plače v trgovini so res nizke, poudarja Rožič, posebno bedne so v maloprodaji, ki daje kruh 30.000 delavcem.



Najnižje osnovne bruto plače se bodo povečale z januarjem 2019. Do petega tarifnega razreda nekoliko manj in v dveh korakih, skupno za sedem odstotkov, za šesti in sedmi tarifni razred pa z januarjem, in to za desetino. Razlika izhaja iz prejšnje uskladitve, ko so se prve zvišale bolj, druge pa manj. V četrti tarifni razred so denimo razvrščeni prodajalci, v petega pa trgovski poslovodje.

Osnovna bruto plača se bo tako prodajalcem s sedanjih 624 evrov prihodnje leto zvišala za okoli 43 evrov. (Skupno z dodatki nanese nekaj več; po statističnih podatkih je bila na primer bruto povprečna mesečna plača v trgovini na drobno v specializiranih prodajalnah z živili v prvem trimesečju letos 1108 evrov, medtem ko je bila v celotnem gospodarstvu za skoraj polovico višja.)

Boljši pogoji

Najnižje plače se bodo po določilih kolektivne pogodbe prihodnje leto uskladile z inflacijo, če bo rast cen višja od enega odstotka (za razliko nad odstotkom inflacije), naslednja leta pa za rast do dveh odstotkov.



Izboljšali se bodo tudi pogoji za delo v dejavnosti, v kateri po Rožiču ta hip manjka 2700 delavcev. Delovni teden kljub naduram, neenakomerni razporeditvi in začasnim prerazporeditvam delovnega časa po novem ne sme trajati več kot 56 ur. Če delavec v letu dni ne izrabi presežka ur, mu jih mora delodajalec izplačati s 60-odstotnim dodatkom. Če krši določila o prerazporejanju delovnega časa ali ga o tem ne obvesti pravočasno, mora delavcu te ure plačati dvojno.

Tistim, ki skrbijo za otroka do treh let starosti, ni treba delati ob nedeljah, razen če sami dajo izrecno pobudo (ki pa jo lahko kadarkoli prekličejo). Določilo o vseh praznikih kot tudi za trgovino dela prostih dneh izhaja iz ankete med zaposlenimi; ti so vsi po vrsti izrazili željo, da bi bili te dni radi prosti. Izjeme so ostale, so pa v novi kolektivni pogodbi veliko natančneje zapisane.

Več delovnih nedelj

Nasprotno pa bodo lahko delavci odslej lahko delali več nedelj v letu (20, in ne več 15), saj si nekateri želijo popraviti plačo. Za nedeljsko delo se namreč izplača dodatek, ki pa je po novem zvišan na dobrih šest evrov. Po preračunu (glede na osnovno plačo) bo tako delavec v nedeljo zaslužil bruto okoli 10 evrov na uro.

Tudi v novi kolektivni pogodbi ostaja kazen za kršitev nedeljskega in prazničnega dela (petkratnik bruto urne postavke), saj se je do zdaj izkazala za dokaj učinkovito. Kot opažajo v sindikatu, pri plačilih pač ni veliko kršitev, vedno pa so in bodo pri delovnem času. Delodajalci so šli v pogajanja s predlogom za skrajšanje dopusta, a so se na koncu dogovorili, da dopust ostaja. Člani sindikata imajo celo ugodnost: en dan dodatnega dopusta dobijo za izobraževanje, po lastni želji pa lahko določijo izrabo štirih dni dopusta (nečlani tri dni). Regres za letni dopust se izplača v višini minimalne plače. Če ga je del na primer v obliki bonov, ga mora biti za skupno 970 evrov, negotovinskih pa je lahko le 45 odstotkov regresa.