Trgovci želijo večjo predvidljivost poslovnega okolja

Trgovske družbe zaradi aktualnih zaostrenih razmer, povezanih predvsem z energetsko krizo in poslabševanjem pogojev poslovanja za podjetja na slovenskem trgu, ne morejo realno načrtovati poslovanja v letu 2023. Poleg tega je odprto vprašanje načrtovanja investicij, brez katerih ne bo dodane vrednosti in razvoja.

Trgovci so to med drugim predstavili ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjažu Hanu s sodelavci na sredini razširjeni seji upravnega odbora Trgovinske zbornice Slovenije (TZS). Že zadnjih nekaj mesecev se trgovska podjetja v Sloveniji soočajo z izrednimi povišanji cen električne energije in plina ter zaostrovanjem pogojev za poslovanje, povezanih tudi z že sprejetimi in napovedanimi zakonodajnimi spremembami. Minister Han pa je med drugim dejal, da bo predvidoma med 7. in 11. novembrom evropska komisija sprejela dokončne odločitve glede mehanizmov pri plinu na ravni EU. »Na podlagi tega bo naša država lahko oblikovala nacionalno zakonodajo za pomoč gospodarstvu v letu 2023,« je napovedal minister.

Za cenovno kapico na energente

Predsednica TZS Mariča Lah je povedala, da TZS tekoče seznanja resorno ministrstvo za gospodarstvo z zaznanimi problematikami, pobudami in predlogi. TZS je tako med drugim predlagala uvedbo cenovne kapice na energente, saj zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina le delno blaži težave. »Višina pomoči je nezadostna, saj do dvakratnika povečanja cene električne energije to povečanje krije podjetje samo, nad to višino pa le del stroškov krije država v obliki pomoči,« navajajo v TZS in dodajajo, da gre v tem primeru za premajhno zajetje upravičencev.

Sicer pa si trgovinska zbornica prizadeva tudi za vključevanje trgovskih subjektov v spodbujanje samooskrbe z električno energijo, predvsem na področju možnosti dostopa do sredstev v obliki subvencij ali razpisov ter poenostavitve postopkov pridobitve dovoljenj in priključevanja v omrežje. Po oceni Mariče Lah so zato potrebni hitrejši premiki tudi na tem področju.

Glede na prejeta obvestila nekaterih elektrodistributerjev so člani upravnega odbora podprli predlog, da TZS v okviru posebne delovne skupine pripravi predlog ukrepov za zniževanje porabe električne energije v trgovinski dejavnosti, upoštevajoč uredbo o omejevanju obtežb in porabe električne energije v elektroenergetskem sistemu.

Za štiri milijone evrov avansov v BiH

Ponovno so trgovci izpostavili težavo zaradi visokih avansov, ki jih imajo v Bosni in Hercegovini, do blaga pa ne morejo dostopati, ker še vedno velja embargo na izvoz peletov. »BiH je že pred meseci prepovedala izvoz peletov, drv ter nekaterih drugih lesnih proizvodov iz države, s čimer so prizadeti tudi nekateri slovenski trgovci. TZS je zato gospodarskemu ministrstvu kot tudi nekaterim institucijam v BiH posredovala več pozivov za sprostitev izvoza tega blaga vsaj v delu, kjer je bilo blago že plačano vnaprej v obliki avansov.

»Do konca oktobra zadeve ni bilo mogoče rešiti, saj je šlo za volilno obdobje. Minister je v novem pismu pristojnemu ministru BiH dal konkretno pobudo za rešitev zadeve in tu nam pomaga tudi TZS. Po trenutnih ocenah je avansov slovenskih podjetij za štiri milijone evrov. Namen je, da se embargo na te plačane avanse sprosti in podjetja vendarle pridejo do blaga,« je trgovcem na seji UO TZS pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Dejan Židan.

Poslovno okolje za podjetja

In kakšno je poslovno okolje za podjetja? Trgovinska zbornica in druge štiri reprezentativne delodajalske organizacije nasprotujejo napovedani izredni uskladitvi minimalne plače, saj ta ni predvidena v zakonu o minimalni plači in predstavlja odstop od načela predvidljivosti poslovnega okolja. Izredna uskladitev bruto minimalne plače za 4,5 odstotka bi bila po njihovem mnenju sprejemljiva le v primeru, da bi celotno breme višjih stroškov dela pokrila država iz državnega proračuna, kot je bilo to urejeno pri subvencioniranju dviga minimalne plače iz 8. protikriznega zakonodajnega paketa. Minister Han je ob tem dejal, da bo zagovarjal določitev nove višine minimalne plače tako, da bo višina sprejemljiva tudi za gospodarstvo. »Vsekakor pa je pri določitvi nove višine minimalne plače potreben poglobljen socialni dialog,« je še dejal.

Kot dodajajo v zbornici, se januarja izteče trimesečni rok, v katerem minister za delo določi višino minimalne plače glede na spremembo zneska minimalnih življenjskih stroškov. »Rok se tako prekriva z obdobjem, določenim za redno uskladitev minimalne plače glede na podatek o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta. Pričakujemo, da se bo pri določitvi višine minimalne plače za leto 2023 upoštevalo dejstvo, da novi izračun minimalnih življenjskih stroškov že vključuje uskladitev z rastjo indeksa cen življenjskih potrebščin.«

TZS in druge štiri reprezentativne delodajalske organizacije nasprotujejo tudi predlogu zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic covida-19 na področju zdravstva, ki strošek nadomestila med začasno zadržanostjo z dela zaposlenega v primeru, ko mu je zaradi potrjene okužbe z virusom sars-cov-2 predpisana izolacija, z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije prenaša na delodajalce. Kot pravijo v TZS, bodo z njim podjetja in samostojni podjetniki postavljeni pred novo tveganje, visoko poslovno negotovost in dodatna stroškovna bremena – to pomeni več kot sto milijonov evrov dodatne obremenitve za gospodarstvo –, obenem pa zakon potiska tudi zavarovance v slabši položaj. Minister Han je prisotne seznanil, da so koalicijske stranke v okviru druge obravnave predloga zakona na matičnem delovnem telesu vložile predlog amandmaja, na podlagi katerega naj bi se nadomestila plače zavarovancem zaradi izolacije povrnila iz sredstev državnega proračuna; ta ukrep pa naj bi veljal do 31. marca.

Nova zakonodaja

Minister je podprl tudi zavzemanje TZS za ohranitev povečanega števila ur občasnega in začasnega dela upokojencev kot stalne rešitve. Trgovinske zbornice Slovenije je predlagala ponovno uvedbo subvencioniranja instituta čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa zaradi zaostrovanja razmer na trgu dela. TZS nasprotuje tudi predlaganim spremembam veljavnega zakona o dohodnini, ki glede na veljavno zakonodajo poslabšujejo položaj davčnih zavezancev, posebno v srednjem razredu.

Na TZS nasprotujejo namenu vlade za spremembe sporazumov o zaposlovanju med Slovenijo ter BiH in Srbijo. »Vlada namerava sporazuma spremeniti tako, da vsaj prvo leto zaposlitve delavcu ne bo treba biti zaposlen pri delodajalcu, ki je zanj pridobil osebno delovno dovoljenje. Pridobitev osebnih delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev je povezana z velikimi finančnimi in administrativnimi bremeni za delodajalce, zato je nedopustno, da delavec, za katerega je delodajalec pridobil delovno dovoljenje, takšnega delodajalca 'zapusti' že naslednji dan, kar bi dodatno negativno vplivalo tudi na organizacijo dela pri tem delodajalcu.«

Novi zakon o varstvu potrošnikov, ki predstavlja enega temeljnih zakonov za trgovinsko dejavnost, je bil v zakonodajni postopek vložen julija, TZS pa je nanj posredovala številne predloge, veliko jih je ministrstvo upoštevalo. Ker pa zakon prinaša spremembe in novosti v poslovanju podjetij, so se z resornim ministrstvom dogovorili za usposabljanja, ki bodo potekala 15. novembra.

Minister Matjaž Han je ob vsem tem poudaril, da imajo trgovci kot pomemben del gospodarstva, ki ustvari 33 odstotkov prihodkov slovenskega gospodarstva in zaposluje skoraj 20 odstotkov zaposlenih v gospodarstvu, njegovo podporo, zato si želi nadaljevanje izjemno konstruktivnega sodelovanja tudi s Trgovinsko zbornico Slovenije. »V prihodnjem obdobju se bo ministrstvo za gospodarstvo zavzemalo za oblikovanje takšne zakonodaje, ki bo v pomoč in bo olajšala poslovanje tudi trgovcem in ostalemu gospodarstvu.«