Trg za varnostne sisteme raste tudi z investicijami logistov

Pred dnevi se je vrnil s službenega obiska v Teheranu, kjer kamniška Zarja Elektronika navezuje poslovne stike. Ob prihodu v Slovenijo ga je ujel sklep Evropske komisije, da poslovnim subjektom na območju EU ni treba upoštevati gospodarskih sankcij ZDA proti Iranu. Direktor Boris Grivić je v nekaj letih, odkar je na čelu družbe, skupaj s sodelavci močno pospešil razvojni napredek podjetja, lani so se preselili v nove prostore, svoje zmogljivosti in rešitve pa začenjajo ponujati tudi v tujini. Z njim smo se pogovarjali o tem, pa tudi o pomanjkanju kadrov na domačem trgu in še čem.
 

Zarja zadnja leta močno raste. Lani ste imeli okoli 4,5 milijona evrov prihodkov. Kako bo letos?

Letos imamo 47 odstotkov več naročil kot lani v istem času. Zato izziv več ni, kako pridobiti dovolj naročil, temveč kako jih izpolniti. Računamo na okoli šest milijonov evrov prihodkov. Če se bo kaj dobrega za Zarjo zgodilo v Iranu, bo še bolje.

Ozko grlo so predvsem kadri …

Da. Prepričan sem, da bo to trajalo največ leto ali dve, se pa s pridobivanjem kadrov seveda zdaj veliko ukvarjamo. Ko ustrezen kader dobimo, ga moramo najprej izšolati in hitrost ter kakovost internega šolanja bosta vsaj dve leti ustvarjali razliko med dobrimi in slabšimi podjetji. Letos smo v Zarji kompletirali dokumentacijo, skripte in priročnike, septembra pa zaganjamo interno akademijo. Naš cilj je, da nove sodelavce v najkrajšem času kar najbolje usposobimo.

So razmere dela in plače v Zarji boljše kot drugod?

Delovno okolje in odnosi so pri nas gotovo zelo dobri in ljudje so s tem zadovoljni. Tudi plače so malce višje, a ne delam si utvar, da si lahko privoščimo še višje. V naši branžni se cene storitev kmalu ne bodo povišale in tu ni iskati razlik, ki bi se lahko prelile v plačilo za znanje. Naša prednost ostaja, da smo izdelovalci opreme in skrbniki objektov, ki jih varujemo, polovica od 85 zaposlenih zato dela na terenu, znajo oceniti situacijo in svetovati, drugod pa imajo večinoma le monterje brez tovrstnih znanj. Mi pogosto preprostejša monterska dela dajemo v izvedbo kooperantom, potem pa za sistem skrbi naš tehnik na terenu.

Še vedno pa sodelujete tudi s svojimi upokojenimi delavci …

Še. Zdaj se bosta upokojila še dva sodelavca, a smo že dogovorjeni, da bosta pogodbeno ostala z nami.

Čemu gredo zasluge za tolikšno povečanje naročil?

Predvsem investicijam in prenovam v trenutno živahnem domačem gospodarstvu. Imamo logistični center družbe Cargo-Partner na Brniku, investicijo Yaskawe na Kočevskem, Lek na Prevaljah … tega je veliko.

Kakšno konkurenco imate na slovenskem trgu?

Pri večjih objektih je to najpogosteje Siemens. Med domačimi ni izdelovalcev varnostne opreme, kakršni smo mi, več pa je konkurence pri storitvah in opremi manjših podjetij, medtem ko se elektronskega varovanja zasebnih hiš bolj ali manj izogibamo, saj se s tem ukvarjajo majhna podjetja in espeji. Z zares dobro opremo smo predragi, cenene pa nočemo ponujati.


 

Kakšna je stopnja opremljenosti Slovenije z digitalnimi oziroma pametnimi napravami v povezavi z varnostnimi napravami?

Presenečeni boste – skromna. V Zarji smo eni redkih, ki smo pred dvema letoma izdelali grafični nadzorni center, preko katerega na svojem računalniku vidiš tloris objekta ali objekte na več lokacijah, vse varnostne sisteme, s poljubnim številom senzorjev, porabo energije, v primeru požara izrisane varne poti za posredovanje in podobno … Pa smo še vedno eni redkih. Danes oprema, ker je vsa že na voljo, postaja postranskega pomena. Večina naše konkurence v srednjem sloju česa podobnega ne ponuja, večji pa, a je izjemno drago. Zato ja naš izdelek skupaj s storitvijo paradni konj Zarje. V prihodnosti se bodo tovrstni sistemi združevali tudi s stroškovnim upravljanjem stavb in ne bodo ostali le pri zagotavljanju varnosti, segli bodo v ekonomiko podjetja.

Vaše stranke so velika podjetja, tudi Lek, Gorenje, Luka Koper, Nek …

Vseh ni mogoče našteti.

Zdaj ste se vrnili iz Irana. Pred nekaj leti je bila Zarja ponudnik varnostnih sistemov in storitev zgolj v Sloveniji …

Zarja je bila svojčas pomembna v Jugoslaviji, po osamosvojitvi več ne. Zdaj se vračamo na trg Srbije in Hrvaške, dogovarjamo se v Iranu, centralo, ki jo zdaj razvijamo, bomo certificirali za trg Nemčije.

Bo v Iranu glede na ameriške sankcije mogoče poslovati in razvijati trg?

Bo, če se slovenska in evropska politika ne bosta preveč vmešavali. Bolj se bojim slovenske … Trenutno velika evropska podjetja odhajajo iz Irana, saj so postavljena pred izbiro, ali bodo poslovala z Iranom ali ZDA. Nam med tema možnostma ni treba izbirati, saj v Ameriko ne izvažamo. Vedno so me osebno bolj zanimali trgi v razvoju kot najbolj razviti. Manj razvitim namreč lahko ob izdelku ponudiš tudi znanje, česar zahodna industrija tam ne ponuja. Prodajajo izdelke, ko jih je treba servisirati in dodatno razviti, pa jih raje puščajo v nevednosti, da jim lahko drago prodajajo nove sisteme.

Se ob nesrečnih dogodkih, omenimo požar v Kemisu, pri nas poveča zanimanje za vaše storitve?

Seveda. Za mnoge je dober protipožarni sistem nepotreben strošek vse do takrat, ko se sosedu kaj zgodi. Zadnji takšen primer je bil v Miklavških pekarnah zaradi preslabega sistema varovanja. Govorimo o vrednosti vložka le nekaj tisoč evrov.

V Zarji ste sami razvili robotizirano linijo za izdelavo tiskanih vezij. Uporabljate jo za svojo proizvodnjo. Boste linijo ponudili tudi trgu?

Bomo, a nekaj razvoja nas še čaka pri zanesljivosti. Preizkušanje traja dolgo, potem je treba poskrbeti za vso dokumentacijo, ki je potrebna za prodajo.