Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Številne pripombe na zakon o bančnih razlaščencih

Banka Slovenije opozarja, da ne more plačati morebitne odškodnine, saj da bi šlo za monetarno financiranje.
FOTO: Roman ŠŠipić/Delo
FOTO: Roman ŠŠipić/Delo
4. 3. 2019 | 12:00
4. 3. 2019 | 16:33
7:22
Ljubljana – Jutri se izteče rok za pripombe na nov predlog zakona o pravnem varstvu razlaščenih imetnikov bančnih delnic in podrejenih obveznic, ki je od začetka februarja v javni razpravi. Pripombe naj imajo tako razlaščeni vlagatelji kot Banka Slovenije, ki predvsem nasprotuje temu, da bi sama plačala odškodnino, saj da bi pri tem šlo za monetarno financiranje.

Predlog zakona predvideva, da bo okoli 100.000 razlaščenih vlagateljev bank, ki so z izbrisom izgubili 960 milijonov evrov, odškodninske tožbe vlagalo po pravilih pravdnega postopka, ki veljajo za gospodarske spore, postopki pa naj bi potekali pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.
 

Ocena bančne luknje


Sodišče naj bi s pomočjo skupine petih izvedencev ugotavljalo, ali je Banka Slovenije (BS) ustrezno in v skladu z zakonom o bančništvu ter drugimi evropskimi predpisi ocenila bančno luknjo, pri čemer bo dokazno breme na strani BS, ki naj bi bila tudi plačnik morebitne odškodnine, in sicer do oblikovanih rezervacij in splošnih rezerv, če bo vsota višja, bo denar založila država. A kot kaže, so pogledi Banke Slovenije in ministrstva za finance pri tem različni. Ministrstvo meni, da pri tem ne gre za monetarno financiranje, ker ne bi šlo za financiranje obveznosti javnega sektorja, saj država ne bi bila deležna nobenih koristi od izplačane odškodnine.

Na Banki Slovenije pa opozarjajo, da to ne rešuje pomisleka. Direktor pravnega oddelka Jurij Žitko je pojasnil, da monetarno financiranje prepoveduje financiranje države, katere naloga je tudi reševanje bank. »Rezerve Banke Slovenije so namenjene izvajanju njenih nalog. Če bi Banka Slovenije plačala odškodnino iz svojih rezerv, bi to pomenilo povečanje sredstev v obtoku,« je dejal. Če bi se ugotovilo, da je prišlo do napačne ocene bančne luknje, bi to pomenilo, da so največ koristi od tega imela banke in država. Prav slednja bi zato po njegovem mnenju morala plačati morebitno odškodnino.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


O tem se mora izreči še Evropska centralna banka, ki pa je v preteklosti že izrazila zadržke do tega: »Predlog zakona mora biti skladen s členom 123 Pogodbe o delovanju EU, ki prepoveduje prekoračitve pozitivnega stanja na računu in druge oblike kreditov pri nacionalnih centralnih bankah držav članic v korist javnega sektorja, vključno z institucionalnimi enotami centralne ravni države in drugimi osebami javnega prava … Zahteva, da mora Banka Slovenije izplačati odškodnino, tako v delu, kjer bi zaradi nje Banka Slovenije prevzela obveznost države, ne bi bila skladna s prepovedjo denarnega financiranja.«


Dostop do podatkov


Predlog tudi predvideva, da bodo razlaščeni vlagatelji še pred vložitvijo tožbe v posebni podatkovni sobi lahko prišli do dokumentov o stresnih testih bank, ocenah vrednosti bank in o izvedbi povečanja kapitala. Zaprosili bodo lahko tudi za druge bolj natančne podatke, a bo o tem odločalo sodišče. Postopke bodo združevali po saniranih bankah, ki jih je bilo skupaj šest, morebitne odškodnine pa bo sodišče nato določilo posamično glede na vrsto izbrisanega finančnega instrumenta.

Praznih rok so ostali vlagatelji šestih bank, med njim tudi NLB. FOTO: Jure Eržen/Delo
Praznih rok so ostali vlagatelji šestih bank, med njim tudi NLB. FOTO: Jure Eržen/Delo


Za odmero sodne takse pri vložitvi tožbe naj bi se upoštevala nominalna vrednost izbrisane delnice oziroma dolžniškega instrumenta. Če se bo združilo več kot 30 vlagateljev, bo taksa omejena na 500 evrov oziroma bodo tožniki oproščeni plačila, če vrednost ne bo presegala 5000 evrov. Razlaščenci bodo lahko tožbe vložili tri mesece po uveljavitvi zakona in najkasneje 15 mesecev po tem.


Želijo virtualne podatkovne sobe


Razlaščeni vlagatelji ugotavljajo, da je predlog zakona boljši kot tisti, ga je pripravila prejšnja vlada, še vedno pa imajo nekaj pripomb. V odvetniški družbi Šelih in partnerji, ki zastopa finančne institucije, kot pozitivno izpostavljajo izključno pristojnost mariborskega sodišča, kar bi lahko vplivalo na hitrost postopkov. Podpirajo tudi vzpostavitev podatkovnih sob, vendar menijo, da bi bilo treba vzpostaviti virtualne oziroma elektronske podatkovne sobe, do katerih bi imeli ves čas postopka dostop tako pooblaščenci kot svetovalci nekdanjih imetnikov. »Prav tako bomo podali pripombe k določbi, da se podatki iz podatkovne sobe ne smejo fotokopirati oziroma iznašati, saj je povsem nečloveško pričakovati, da si nekdanji imetniki zapomnijo vse podatke,« pravijo.



Zadovoljni so tudi z obrnjenim dokaznim bremenom, ki je na Banki Slovenije, in s tem da bo sodišče izdalo vmesno sodbo, vendar pa: Predlog ne sledi zahtevi ustavnega sodišča po posebnih prilagojenih procesnih pravilih, ki bi nekdanjim imetnikom omogočili, da bo o njihovih zahtevkih odločeno v hitrih, ekonomičnih in uniformnih postopkih, temveč nasprotno določa dolgotrajne in drage postopke.

Predlog, pravijo, tudi nima jasnih določil glede ugotovitve in določitve višine škode in še, da sodišču pri presoji ni treba upoštevati standardov, ki so pri izrekanju izrednih ukrepov veljali v drugih članicah EU. »Naše pripombe se bodo nanašale tudi na člane skupine izvedencev, o katerih menimo, da ne smejo biti člani evropskih institucij, ki so sodelovale pri procesu sanacije slovenskega bančnega sistema,« so dodali. Banka Slovenije nasprotno meni, da bi bilo treba omogočiti sodelovanje teh institucij v postopku, pa tudi da bi v takem odboru morali sodelovati bančni strokovnjaki.


Le delna odprava neustavnosti


V odvetniški pisarni Tamara Kek in partnerji menijo, da predlog zakona ne sledi v celoti odločbi ustavnega sodišča. Tudi oni imajo pripombe na dostop do dokumentacije: »Glede na to, da predvidevamo, da gre za tisoče strani relevantnih dokumentov, se delo pooblaščencev v celoti onemogoča, saj se od njih pričakuje, da si vse podatke zapomnijo,« pojasnjujejo in dodajajo, da ni jasno, kako naj potem stranka za svoje trditve predloži dokaze.

Prav tako menijo, da predlog retroaktivno posega v pravice tožnikov, ki so tožbe že vložili. »Poleg navedenega poskuša zakon za nazaj določiti metodo cenitve s tem, ko se sklicuje na pravila evropskih standardov nadzora nad bankami in na metode in izhodišča Evropske centralne banke. Dodajajo, da bi moral zakon tožnikom omogočiti vpliv na izbiro izvedencev.

Banka Slovenije v luči preglednosti postopkov pričakuje tudi razkritje vse razlaščenih vlagateljev.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine