Starejši marsikje ne poslušajo mlajših. Janez mene vedno posluša, tudi če se ne strinja

Vedno je lepo dobiti nagrado, a treba je ostati lačen novih zmag in uspeha, je v podkastu Moč gospodarstva povedal Matija Novak, namestnik direktorja podjetja RLS. Ta družba iz Komenda je postala Delova podjetniška zvezda 2023.

Matija Novak, letnik 1991, je predstavnik nove generacije podjetnikov. Vodenje prevzema od očeta in ustanovitelja podjetja Janeza Novaka. »Ključna je ustrezna komunikacija in vizija za prihodnost, s katero se strinjata tako tisti, ki prepušča podjetje, kot tisti, ki prevzema vodenje. Z očetom je 'fajn' delati. Marsikdo ima željo in vizijo za vodenje podjetij, a pri starejši generaciji ni posluha za nove ideje in pristope. Moram reči, da je Janez mene vedno posluša. Tudi če se s čim ni strinjal, me je poskušal razumeti,« je Matija Novak povedal v Delovem podkastu.

Marsikje prenosi upravljanja podjetij ne potekajo gladko in se končajo z družinskimi spori. Matija Novak še ugotavlja, da je večkrat videl, kako nekateri podjetniki silijo otroke v prevzem vodenja podjetja, pri čemer otroci teh želja nimajo: »To je napačno, saj moraš podjetje voditi s srcem. Predstavljam pa si, da je za ustanovitelje podjetij zelo težko, ko so ustvarili zelo uspešno zgodbo in si želijo, da bi se to delo nadaljevalo v družini. A če otroci nimajo te želje, je to treba spoštovati. Janez mene ni nikoli silil ali drugače motiviral, da bi bil del podjetja. Ampak je to bila možnost. RLS je izpolnjeval vse moje ključne želje, zato sem začel delati v tem podjetju. Vesel sem, da sem imel to priložnost.«

Če hočemo biti veliki v vesolju, moramo vedeti, kje hočemo biti veliki

V družinskem podjetju izdelujejo senzorje pomika in zasuka za robotsko industrijo. Robotizacija v proizvodnji, kmetijstvu, medicini in še marsikje je v vzponu in na valu tega trenda raste tudi RLS. Senzorje vgrajujejo v industrijske kolaborativne in medicinske robote, vse bolj so prisotni tudi v e-mobilnosti in vesoljski industriji.

Na vprašanje, kako je avtomatizirana in robotizirana slovenska industrija, je odgovoril: »Mislim, da nismo slabi. Veliko je odvisno od strukture gospodarstva, Južna Koreja je znana po tehnološki industriji, zato imajo večjo stopnjo avtomatiziranosti. V bolj storitvenih gospodarstvih je ta manjša. V Sloveniji imamo tudi izjemne primere, eden od takih je KLS Ljubno. To ima izjemno visoko stopnjo avtomatizacije in robotizacije ter so glede tega referenca na evropskem ali celo globalnem trgu.« Dodaja, da roboti postajajo vedno bolj dosegljivi z vidika cene in uporabe.

Z njim smo se pogovarjali še o njegovi poti v podjetju, robotizaciji, vlaganjih v raziskave, sodelovanjem z institucijami znanja, pridobivanju kadra ...