Slovenija je spet padla na lestvici svetovne konkurenčnosti

Slovenija je na novi lestvici svetovne konkurenčnosti tako kot lani izgubila štiri mesta in se uvrstila na 46. mesto med 67 ocenjenimi državami, kaže poročilo, ki ga objavlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD). V prvo deseterico najbolj konkurenčnih držav so sicer uvrščena izključno majhna gospodarstva: Singapur, Švica, Danska, Irska, Hongkong, Švedska, Združeni arabski emirati, Tajvan, Nizozemska in Norveška.

Konkurenčne prednosti Slovenije oziroma področja, kjer se uvrščamo najvišje na lestvici držav, ostajajo podobna kot v prejšnjih letih: mednarodna trgovina (8. mesto), raven cen (18.), družbeni okvir (20.), ki zagotavlja visoko stopnjo enakosti v družbi in varnosti, ter izobraževanje (24. mesto).

Na drugi strani sta vladna in poslovna učinkovitost v celotnem srednjeročnem obdobju 2019–2024 najslabše ocenjena vidika naše konkurenčnosti. Tudi novo poročilo kaže, da smo na teh dveh področjih po oceni menedžerjev uvrščeni slabše od povprečja držav Vzhodne Evrope. V 2024 smo doživeli močan padec zlasti pri poslovni učinkovitosti, kjer smo izgubili deset mest in zdrsnili na 57. mesto, kar je primerljivo z uvrstitvijo, ki smo jo imeli po veliki finančno-gospodarski krizi leta 2008.

Naša konkurenčna slabost je še naprej tudi nizka vladna učinkovitost (padec na 46. mesto), ki vključuje tudi nekonkurenčno poslovno zakonodajo in davčno politiko. Slovenija je tokrat pri merilu produktivnosti in učinkovitosti padla za kar deset mest, z 28. na 38. mesto, še večje padce smo doživeli pri menedžerskih praksah (s 43. na 56. mesto) ter pri odnosih in vrednotah (s 53. na 63. mesto). Najslabše, čisto na rep lestvice, se uvrščamo glede sposobnosti nadzornih svetov, da nadzirajo delovanje uprav podjetij (67. mesto).

Med dejavniki privlačnosti Slovenije poročilo izpostavlja predvsem visoko izobrazbeno raven, usposobljeno delovno silo, zanesljivo infrastrukturo, daleč najslabše pa smo ocenjeni, ko gre za stabilno in predvidljivo politiko, učinkovit pravni red, usposobljeno vlado in konkurenčno davčno ureditev.

Menedžerji pri tem opozarjajo zlasti na rigidno delovnopravno zakonodajo (najem in odpuščanje delavcev, minimalne plače), nestimulativen zakonski okvir, ki ureja brezposelnost in možnosti zaposlovanja tujcev, premajhno privlačnost investicijskih spodbud za tuje investitorje, slabo učinkovitost upravljanja podjetij v državni lasti in visoko obdavčitev dela.

Glavni izzivi za Slovenijo

Med glavnimi izzivi za Slovenijo poročilo poudarja zmožnost vlade, da ekonomske politike prilagodi gospodarskim razmeram in vzpostavi pravo ravnovesje med državnimi ukrepi ter konkurenčnim podjetniškim okoljem, povečanje učinkovitosti in kakovosti javnih storitev, digitalno preobrazbo, debirokratizacijo, davčno razbremenitev plač, pospešitev zelenega in digitalnega prehoda, povečanje produktivnosti in dodane vrednosti na zaposlenega, boljše menedžerske in nadzorniške prakse in tudi boljšo infrastrukturo, predvsem ko gre za letalsko povezljivost.

V IMD poudarjajo, da morajo države pri svojem napredku gospodarsko rast uravnotežiti z drugimi vidiki, kot so inovativnost, okoljska trajnost, socialna vključenost in odpornost gospodarstva na šoke. To je pot do trajnostnega in vključujočega svetovnega gospodarstva. Glavni globalni izzivi konkurenčnosti v prihodnosti so prehod na nizek ogljični odtis in krožno gospodarstvo, digitalna transformacija in integracija trgov v razvoju v svetovno gospodarstvo.