Cene stanovanj pri nas se niso tako močno dvignile kot drugod

V tretjem četrtletju 2023 so se tako cene stanovanj kot tudi najemnin v EU v primerjavi z drugim četrtletjem 2023 zvišale za 0,8 odstotka, je objavil Eurostat.

V primerjavi s tretjim četrtletjem 2022 so se cene stanovanj v EU sicer znižale za en odstotek, medtem ko so se najemnine zvišale za tri odstotke.

Cene stanovanj in najemnin v EU so sledile primerljivi rasti med letom 2010 in drugim četrtletjem 2011. Po tem četrtletju so se cene stanovanj in najemnine gibale drugače. Medtem ko so najemnine v tem obdobju do drugega četrtletja 2023 vztrajno naraščale, so cene stanovanj precej nihale.

Cene stanovanj in najemnin v EU. FOTO: Eurostat

Po strmem padcu med drugim četrtletjem 2011 in prvim četrtletjem 2013 so cene stanovanj ostale bolj ali manj stabilne med letoma 2013 in 2014. V začetku leta 2015 je sledila hitra rast, cene stanovanj pa so do tretjega četrtletja 2022 rasle hitreje kot najemnine. Od četrtega četrtletja leta 2022 so cene stanovanj padale dve četrtletji zapored, preden so se v drugem in tretjem četrtletju leta 2023 spet dvignile.

Cene so najbolj poskočile v Estoniji in na Madžarskem

Med letom 2010 in tretjim četrtletjem 2023 so se cene stanovanj zvišale za 48 odstotkov, najemnine pa za 22 odstotkov.

Če primerjamo tretje četrtletje 2023 z letom 2010, so cene stanovanj zrasle bolj kot najemnine v 18 od 27 držav EU.

V tem obdobju so se cene stanovanj več kot potrojile v Estoniji (+210 odstotkov) in več kot podvojile na Madžarskem (185 odstotkov), v Litvi (158 odstotkov), Latviji (141 odstotkov), Avstriji (123 odstotkov), na Češkem (122 odstotkov) in v Luksemburgu (107 odstotkov). V Sloveniji so se cene zvišale za nekaj več kot 50 odstotkov, rahlo manj kot na Hrvaškem.

Zmanjšanje so opazili v Grčiji (–14 odstotkov), Italiji (osem odstotkov) in na Cipru (dva odstotka).

Najemnine so se zvišale v 26 državah EU, najbolj pa v Estoniji (+218 odstotkov), Litvi (170 odstotkov) in na Irskem (sto odstotkov). Edino znižanje cen najemnin je bilo v Grčiji (–20 odstotkov). V Sloveniji je rast najemnin sledila stopnji rasti cen stanovanj, so se pa opazno manj v primerjavi s Slovenijo zvišale najemnine na Hrvaškem.

Črni scenarij o zlomu trga se ni uresničil

Zoran Đukić, direktor podjetja Stoja nepremičnine, pravi, da ga podatek o ponovni rast cen nepremičnin ni presenetil. »Že pred enim mesecem sem za Money How dejal, da ni nujno, da se bo črni scenarij, ki se ga bojimo, tudi uresničil. Pa tudi, da bi se cene lahko celo dvignile. To se je tudi zgodilo. Najhuje je torej že mimo. Slovenski nepremičninski trg je težke čase dobro prebrodil. To pomeni, da ljudem zaradi znižanja gospodarske rasti, krize v Nemčiji, inflacije in visokih cene energentov idr. ni bilo treba prodajati stanovanj. To se je zgodilo tudi za to, ker so bila stanovanja kupljena s posojili po nizkih fiksnih obrestnih merah. Transakcije z nepremičninami so se zaradi višje inflacije in zvišanja obrestnih mer znižale, a takoj ko se je inflacija umirila, so transakcije začele rasti. K temu sta, na našem trgu, prispevali visoka zaposlenost in rast plač. Mirno lahko rečem, da vsi pametni danes že spet kupujejo stanovanja.«

Se pa sogovornik ne strinja najbolj z zaključkom, da je bila rast cen nepremičnin v Sloveniji v primerjavi s preostalimi državami EU od leta 2010 do danes podpovprečna. »V naši državi imamo izjemen razkorak med ruralnim okoljem in mesti ter obalo. Celovški dvori so se leta 2016 prodajali po 1600 evrov na kvadratni meter, danes pa ta stanovanja dosegajo 5000 evrov na kvadratni meter, kar pomeni trikratnik. Povprečna cena nepremičnin je odvisna od tega, koliko ima država nepremičnin v mestu in koliko po mestih. Prepričan sem, da če bi delali povprečno ceno samo po glavnih mestih, bi bili rezultati drugačni.«

Da so veliko večje zvišanje cen nepremičnin od nas v tem obdobju imele države, kot so Madžarska, Slovaška, Poljska, Češka, Estonija, Litva, Latvija, sogovornik pripisuje dejstvu, da je šlo v teh državah za pospešen gospodarski razvoj z gradnjo poslovnih con in zraven pripadajočih stanovanjskih. »Območje Balatona [okolica Blatnega jezera] na Madžarskem so pokupili Nemci, ki se množično umikajo iz Nemčije, ki je v kaosu in negotovosti, tako na gospodarskem področju kot tudi na socialnem, predvsem zaradi migracij in kriminala. Določene države, kjer je bila rast višja, recimo Portugalska in Španija, imajo posebne stanovanjske programe za upokojence, ki privlačijo kupce v poznih letih. Rast cen na vsakem trgu je poganjala določena specifika.«