Smo testno območje za rešitve urbanega ozelenjevanja

Prilagajanje na podnebne spremembe je tudi v fokusu družbe BTC. S kakšnimi posegi se temu že danes prilagajajo v BTC City v Ljubljani, enim izmed največjih nakupovalnih, poslovnih in rekreativno-zabaviščnih središč v Evropi, da bodo učinki ozelenitvenih aktivnosti lahko opazni čez desetletje, ko bomo soočeni z dodatnimi negativnimi podnebnimi vplivi, nam je v intervjuju pojasnil Miha Mermal, izvršni direktor marketinga in trajnostnega razvoja. Poudaril je še pomembnost manjše toplotne obremenitve za obiskovalce.

Gospod Mermal, začniva pri morda za splošno javnost najzanimivejšem podatku, ki ste mi ga v kontekstu zelene transformacije v intervjuju povedali pred dvema letoma, in sicer da je na območju BTC City Ljubljana posajenih skoraj 1500 dreves. Koliko pa jih je danes?

Danes imamo na območju BTC City Ljubljana posajenih za tretjino več dreves, skoraj dva tisoč. Vendar je mnogo bolj kot sama rast števila dreves pomembno to, zakaj in kako smo jih zasadili. Dejstvo je, da poletja po eni strani postajajo vse bolj vroča, po drugi strani pa visoke temperature vztrajajo v daljšem obdobju kot nekoč. Funkcija drevesa v urbanem prostoru torej ne sme biti več zgolj v njegovi naravni estetiki prostoru, ampak predvsem v senčenju površin. To pomeni drugačen pristop k vprašanju, koliko dreves v urbanem okolju je treba zasaditi, da bi dosegli blagodejni učinek senčenja na toplotno obremenitev ljudi. Povedano drugače, vprašati se moramo, kakšna senca je potrebna, da bi obiskovalci to ugodje lahko tudi zaznali.

To torej verjetno pomeni, da več, kot je posajenih dreves na določeni površini, bolje je?

Seveda velja, da več, kot je dreves, večja bo osenčenost površine. A če imamo opravka z urbanim okoljem, potem rešitev seveda ni tako enopomenska. Treba je namreč najti ustrezno ravnovesje, da urbana površina še vedno lahko opravlja svojo osnovno funkcijo. V mislih imam naše večje parkirne površine v BTC City Ljubljana. Na račun dreves se lahko odpovemo zelo veliko parkirnim mestom, ampak potem imamo problem na drugem koncu enačbe.

In kako ste se lotili tega izziva?

Za začetek smo se povezali z zunanjimi strokovnjaki, ki so nas bolje poučili o strokovnih temah. Dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta Biotehniške fakultete​ Univerze v Ljubljani sta nam razložila, katere vrste dreves bi bile na našem območju najprimernejše, da bodo lahko dolgoročno botrovale izzivom pregretega mestnega okolja, kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni pri sajenju, da bi preprečili morebitne negativne vplive pri vraščanju dreves in širjenju njihovih korenin ter kako velike odprte površine čim lažje in stroškovno učinkovito ozeleniti. Dr. Matej Ogrin z oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pa nas je bolje poučil o pojavu tako imenovanega mestnega toplotnega otoka in različnih vzrokih za ta pojav. Tako smo sklenili, da je pri spopadanju z omenjenim izzivom v našem primeru najbolj smiselno začeti na slabo ozelenjenih velikih parkirnih površinah, saj se v tleh zaradi sonca čez dan akumulira zelo veliko energije, ki ponoči preprečuje, da bi se površina lahko ustrezno ohladila. To je problematično predvsem v vročih in pregretih poletnih dneh.

Kako pa ste potem dosegli ustrezno gostoto dreves?

Najprej smo na ravni podjetja sprejeli odločitev, da bomo na takšnih površinah sadili drevesa z večjim premerom debla, ki so že nekoliko bolj odrasla in posledično tudi nekoliko dražja. To je pomembno predvsem v kontekstu časa, saj naj bi takšna drevesa tudi prej razvila velike krošnje, ki pa so ključne z vidika senčenja površine. Glede samega števila dreves smo seveda najprej izhajali iz prostorskih omejitev na tistih parkirnih površinah, ki smo jih opredelili kot dovolj velike za nameravani poseg.

Po eni strani smo morali biti razumni z žrtvovanjem razpoložljivih parkirnih površin, po drugi pa preveriti, kje je zasaditev sploh mogoča. Na južnem delu BTC Cityja imamo namreč večjo slabše osenčeno parkirno površino, kjer smo zaradi gospodarske infrastrukture v tleh, kot so električni vodi, plinovod, kanalizacija in vročevod, s sajenjem dreves zelo omejeni. Zato bo na tem delu treba za potrebe prilagajanja podnebnim spremembam poiskati drugačne rešitve.

Povezali smo se tudi s Timom Gregorčičem, magistrskim študentom na oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je z namenskim programskim orodjem ENVI-met na izbranih površinah ob različnih scenarijih opravil modeliranje toplotne obremenitve za ljudi. Hkrati je sledil tudi pregled smernic na tem področju, kjer smo našli študijo strokovnjakov, opravljeno v mestu Madison zvezne države Wisconsin v Združenih državah Amerike, ki je po velikosti in poletnih vremenskih pogojih primerljivo z mestom Ljubljana.

Avtorji študije so prišli do zaključka, da je treba imeti najmanj 40-odstotno osenčenost površin, da bi dosegli blagodejne temperaturne učinke. Pri tem smo v praksi našli tudi kar nekaj smernic, kjer je predpisano, kakšno stopnjo osenčenosti na parkirni površini morajo dosegati odrasla drevesa. V nekaterih ameriških mestih, kot so Sacramento, San Francisco in Portland, zahtevajo, da so parkirne površine z odraslimi drevesi ozelenjene najmanj 50-odstotno, v Saint-Laurentu, okrožju mesta Montreal v Kanadi, pa na primer zahtevajo 40-odstotno osenčenost. Naše smernice, ki jih je leta 2020 izdalo takratno ministrstvo za okolje in prostor, predpisujejo eno drevo na štiri parkirna mesta oziroma 30-odstotno stopnjo osenčenosti z odraslimi drevesi, kar je podobno kot v francoskemu mestu Lyon.

V prakso želimo prenesti različne rešitve urbanega ozelenjevanja, to je intenzivnejše ozelenjevanje objektov s plezalkami, več zelenih otokov, in kjer je le mogoče, tudi deževnih vrtov, pravi Miha Mermal, izvršni direktor za področje marketinga in trajnostnega razvoja v družbi BTC. FOTO: Leon Vidic/Delo

Kakšen standard boste z vašimi novimi zasaditvami dosegli v BTC Cityju v Ljubljani?

Vidimo, da so prakse različne. Mi smo se z mislijo na prihodnost raje postavili na varno stran, kjer ustrezna gostota odraslih dreves s svojo senco krošenj poleg drugih koristi, ki jih drevesa prinašajo v urbani prostor, pozitivno učinkuje tudi na temperaturo ter toplotno obremenitev naših obiskovalcev. Na dveh velikih parkirnih površinah, kjer je bila ozelenitev smiselna in glede na talno gospodarsko infrastrukturo tudi mogoča, smo tako z ničelne oziroma zanemarljive osenčenosti prišli na približno 45- oziroma 55-odstotno stopnjo osenčenosti.

Prva številka velja za veliko parkirno površino pri bodoči Odiseji, druga pa za parkirno površino pred Vodnim mestom Atlantis. V Odiseji smo tako posadili 98 dreves, pred Atlantisom pa 23 dreves. S takšnim posegom bomo takrat, ko bodo drevesa odrasla, na tem območju vplivali na znižanje temperature zraka; v primeru parkirne površine pri Odiseji v času dnevnega ekstrema vročih poletnih dni, ko temperature presežejo 30 °C, do približno dveh stopinj Celzija, pred Vodnim mestom Atlantis pa do približno treh stopinj Celzija.

Še bolj kot nižja temperatura zraka pa je pomembna manjša toplotna obremenitev naših obiskovalcev. Toplotna obremenitev je termin, ki nam je morda najbližji v angleškem jeziku, kadar govorimo o »feels like« temperaturi. To pomeni, kako ljudje zaznavamo zunanjo temperaturo, na to stanje pa poleg same temperature zraka vplivajo še osončenost, vlažnost zraka in veter. V senci velike krošnje je zato občutek vročine precej manjši, počutje pa ugodnejše, kot bi bilo sicer.

V obeh primerih ozelenjenih parkirnih površin v času dnevnega temperaturnega ekstrema vročih dni tako govorimo o približno 14 stopinj Celzija razlike toplotne obremenitve, kar je nedvomno razlika, ki jo bodo občutili tako obiskovalci na prostem kot tudi v primeru, ko se bodo usedli v manj razgreto vozilo. Takšno prakso nameravamo obdržati tudi v prihodnje še na preostalih večjih parkirnih površinah, kjer je sajenje dreves glede na infrastrukturo v tleh mogoče, hkrati pa tam nimamo dolgoročnih načrtov za gradnjo.

Večina obiskovalcev BTC Cityja v Ljubljani opazi tudi veliko in povsem na novo ozelenjeno površino na južnem delu od trgovine Ikea. Kakšna vodila so vas spremljala pri tej ozelenitveni potezi?

To je približno 12.000 kvadratnih metrov veliko površino, ki smo jo letos spomladi ozelenili povsem na novo. Premišljen koncept zasaditve na sedanjem območju vključuje različne vegetacijske sloje z 270 drevesi 20 različnih vrst, med njimi tudi sadnimi, poleg tega pa tudi grmovnice, cvetoči travnik in košene zelenice. Ko bodo drevesa razvila svoje krošnje v celoti, bo površina osenčena približno 70-odstotno, s tem pa se bo toplotna obremenitev znižala še bolj kot na prej omenjenih velikih parkirnih površinah.

Simulacija s programskim orodjem ENVI-met je namreč pokazala, da bi bila v času dnevnega ekstrema vročih poletnih dni temperatura zraka nižja do približno pet stopinj Celzija, obiskovalci pa bi lahko zaznali kar do 16 stopinj Celzija manjšo toplotno obremenitev. Do ozelenitve je območje delovalo neurejeno in nekako zapuščeno, čeprav je nasproti najbolj frekventnih točk našega središča. Zato smo v okviru senčenja z ozelenjevanjem večjih parkirnih arealov sprejeli tudi odločitev za ozelenitev omenjene površine. S tem smo želeli ta del območja narediti prijaznejši za obiskovalce in bližnje poslovne partnerje še pred začetkom snovanja parkovne ureditve, ki bo v prihodnje kot zaokrožena celota skladna s predvideno ureditvijo v urbanističnem projektu Partnerstvo Šmartinska.

Gledano v celoti naj bi v tem delu Ljubljane v prihodnje nastal eden večjih parkov v velikosti približno 70.000 m2. Namesto asfaltnih površin smo tako z razgibanimi reliefi želeli ustvariti površino, ki bo naše središče obogatila z dodatnim naravnim prostorom za urbano sprostitev in druženje. Tako ozelenjene površine namreč pripomorejo k boljšemu počutju obiskovalcev, večji biotski raznovrstnosti ter pomagajo pri odvodnjavanju presežnih meteornih voda, ko smo v poletnem času deležni vse ekstremnejših padavinskih pojavov.

S takšnimi posegi BTC City postopno prilagajamo na podnebne spremembe že danes, da bodo učinki ozelenitvenih aktivnosti lahko opazni čez desetletje, ko bomo priča dodatnim negativnim podnebnim vplivom. To ne nazadnje v okviru državnega prostorskega reda določajo tudi smernice, ki jih je leta 2020 izdalo takratno ministrstvo za okolje in prostor: za velika trgovska in poslovna središča priporočajo umeščanje zelenih površin s stopnjo pokritosti s krošnjami med 30 in 50 odstotki ter minimalne velikosti 500 kvadratnih metrov.

Kaj vse si obiskovalci vašega središča še lahko obetajo pri prilaganju podnebnim spremembam z ozelenjevanjem?

V mednarodnem evropskem projektu Desire, v katerem sodeluje 24 mednarodnih projektnih partnerjev iz petih različnih držav s specializiranim znanjem arhitekture, biodiverzitete, krožnega gospodarstva, dizajna ter drugih povezanih tematik, se lotevamo različnih izzivov na temo prilagajanja podnebnim spremembam in njihovega blaženja, izgubljanja biodiverzitete kot tudi pretiranega izkoriščanja naravnih virov.

BTC City Ljubljana v sodelovanju s CER Partnerstvom za trajnostno gospodarstvo pri tem nastopa kot eno izmed osmih testnih območij, kjer želimo v prakso prenesti različne rešitve urbanega ozelenjevanja. Govorimo o intenzivnejšem ozelenjevanju objektov s plezalkami, več zelenih otokih na območju za odvajanje presežnih meteornih voda, kjer je le mogoče, pa tudi deževnih vrtov, ki upravljajo funkcijo čiščenja meteornih voda iz tlakovanih površin.

Prav tako si želimo, da bi po vzoru našega medovitega travnika za našim Športnim centrom Millenium v bližini parkirne hiše – ta je sicer primarno namenjen spodbujanju biodiverzitete opraševalcev – na območju BTC Cityja v Ljubljani uvedli še kakšen tak žepni park, ki bi obiskovalcem ponudil naravni urbani prostor za sprostitev in druženje. Vse to s ciljem, da bi vzpostavili celovit nabor ukrepov, namenjenih prilagajanju podnebnim spremembam in njihovemu blaženju, izboljšanju biodiverzitete na območju ter po načelu najboljših tovrstnih mednarodnih praks. Želimo si namreč, da bi nastajajoča zelena identiteta našega BTC Cityja v Ljubljani prinesla, kolikor je le mogoče veliko ugodja našim obiskovalcem in poslovnim partnerjem.