Slovenska inovativnost: beton v sodobni različici

Skladno in linearno z naraščanjem svetovnega prebivalstva se bo povečevala tudi poraba betona. V porastu bo predvsem v razvijajočih se afriških državah in v Indiji. Hkrati s to hitro rastjo pa se industrija spoprijema z zelo aktualno težavo: kako ob proizvodnji betona zmanjšati ogljični odtis v okolju.

S takšnim izzivom se spopadajo tudi v cementarni Salonit Anhovo, kjer so si že pred časom zastavili jasen cilj: do leta 2035 želijo postati ogljično nevtralna cementarna. Eden od pomembnih dejavnikov v tem procesu je prav tehnologija proizvodnje betona in predvsem cementa. Kakšen je ta proces, v nadaljevanju pojasnjuje Sašo Seljak, razvojni inženir v podjetju Salonit Anhovo, ki je v pogovoru med drugim ovrgel tudi nekaj najbolj pogostih mitov o betonu. Spoznajte torej, zakaj je beton nepogrešljiv trajnostni material prihodnosti.

FOTO: Salonit Anhovo

Kako lahko ob proizvodnji zmanjšate ogljični odtis?

Cement je sestavljen iz dveh osnovnih surovin, to sta klinker in gips, ter v primeru mešanih cementov še iz mineralnih dodatkov, kot sta granulirana plavžna žlindra in filtrski pepel. Ogljični odtis cementa je praktično v celoti povezan s klinkerjem v cementu – tako z deležem le-tega kot tudi z njegovim specifičnim ogljičnim odtisom. Ogljični odtis cementa tako znižujemo na dva načina. Prvič, da proizvajamo klinker, ki ima čim nižji ogljični odtis, in drugič, da proizvajamo in prodajamo cement, ki vsebuje manjše deleže klinkerja.

Nizek ogljični odtis klinkerja dosegamo predvsem z izboljševanjem energetske učinkovitosti procesa ter z uporabo alternativnih surovin in goriv, s katerimi nadomeščamo klasična fosilna goriva. Danes proizveden klinker ima tako enega nižjih ogljičnih odtisov in je bistveno pod povprečjem EU28.

Drugi način za zniževanje ogljičnega odtisa cementa je vključevanje mineralnih dodatkov v cement. To so stranski produkti drugih težkotonažnih industrij, za katere nimamo drugih rešitev, medtem ko v cementu odlično nadomestijo klinker. Tako lahko dosegamo nekatere specifične lastnosti cementa in posledično betona ter je zato izjemno dobrodošel. Poleg tega pa še bistveno znižamo ogljični odtis.

Cementi Salonita Anhovo v povprečju vsebujejo okrog 25 odstotkov mineralnih dodatkov. Povprečni ogljični odtis našega cementa je tako pod 600 kg CO₂/t cementa in je na ravni nemških cementarn.

Kot omenjeno na začetku, nameravamo razogljičiti naš cement do leta 2035 – to bomo dosegli s postopnim povečevanjem alternativnih surovin in goriv, uvajanjem lastnih obnovljivih virov energije in v končni fazi s tehnologijami zajema CO2.

Pogled v peč, kjer se na temperaturi 1450 stopinj peče klinker, glavna sestavina cementa, ki daje cementu in kasneje betonu vezivne lastnosti. FOTO: Salonit Anhovo

Kakšen je torej cement, ki ga proizvajate v cementarni Salonit Anhovo?

Proizvajamo 11 različnih vrst cementa, s katerimi pokrijemo celoten spekter potreb slovenskega gradbeništva. Morda se tolikšno število vrst zdi visoko, vendar je treba vedeti, da je načrtovanje gradnje z betonom zelo dodelan in optimiziran proces, v katerem vsi deležniki gradnje, od projektanta do izvajalca, skrbijo za učinkovito rabo tega materiala. In ker se beton v gradbeništvu uporablja za gradnjo praktično vsega, od temeljev stanovanjskih hiš do gradnje najvišjih stolpnic sveta, se želene lastnosti betona precej razlikujejo. Doseganje tako širokega spektra potreb ob upoštevanju načel trajnostne gradnje pa brez različnih vrst cementa ni mogoče.

Katere so glavne prednosti betona?

Beton je praktično hrbtenica trajnostnega gradbeništva, 100-odstotno reciklabilen, trajen, z majhnim okoljskim vplivom, surovine so lokalne. Beton na cementni osnovi je najbolj uporabljan gradbeni material na svetu. Po vsem svetu se na leto vgradi približno deset kubičnih kilometrov betona – za primerjavo: lesa se vgradi približno kubični kilometer.

Stranke v regiji priznavajo anhovskemu cementu visoko kvaliteto, zadovoljne pa so tudi z vsemi področji servisiranja strank. FOTO: Salonit Anhovo

Zakaj je v gradbeništvu tako priljubljen?

Poleg očitnih trajnostnih prednosti in dobrih mehanskih lastnosti je zelo pomembna lastnost betona ta, da se lahko poljubno oblikuje. Zato ni priljubljen samo med konstruktorji, ampak tudi med arhitekti, saj jim daje svobodo izražanja. Betonske konstrukcije, kot so nebotičniki, viadukti in pomembne javne mestne stavbe, so dandanes izredno atraktivnih vitkih oblik – vse to je mogoče, ker lahko beton na gradbiščih vlivamo v opaže poljubnih oblik.

 FOTO: Salonit Anhovo

Kaj ima večji ogljični odtis – les, kovina ali beton?

Cementarne danes prispevajo v okolje približno 6–8 odstotkov vsega CO₂ antropogenega izvora, kar je nedvomno veliko. Vendar je treba vedeti, da je beton z naskokom najbolj uporabljan gradbeni material, ki se porabi trikrat več kot vsi drugi gradbeni materiali skupaj. Dejstvo je, da ima beton na enoto proizvoda enega najnižjih ogljičnih odtisov med vsemi gradbenimi materiali, primerljivega z lesom. Med najnižjimi je tudi vgrajena energija, torej energija, potrebna za proizvodnjo tega materiala. Če bi beton tako lahko popolnoma nadomestili z drugimi materiali, bi okoljski odtis družbe precej povečali. Trenutno je beton zagotovo najboljša rešitev in nam praktično omogoča način življenja, kot ga poznamo dandanes. Kot že rečeno pa je možnosti za izboljšave pri betonu še precej, tako da bo ta material v prihodnosti vse bolj okolju prijazen.

Pa naj bi v prihodnosti vendarle našli material, ki bi ga lahko nadomestil?

Materiala, ki bi lahko beton v znatnem deležu nadomestil, za zdaj ni na vidiku. Obstajajo nišna veziva in materiali, ki dosegajo ustrezne mehanske lastnosti, vendar je problematična njihova razpoložljivost, zlasti v tako velikih količinah, da bi lahko podpirala svetovno gradbeništvo.

V prihodnosti bomo verjetno uporabljali le nekoliko drugačne surovine za pripravo cementa, medtem ko se lastnosti betona ne bodo bistveno spreminjale.

Naročnik oglasne vsebine je Salonit Anhovo