Slovenija med državami z največjim padcem na lestvici konkurenčnosti

Slovenija je na letošnji lestvici konkurenčnosti luzanskega inštituta IMD med državami z največjim padcem. Med 64 državami zaseda 40. mesto oziroma pet mest manj kot lani. Največji padec v koronskem letu je Slovenija doživela pri kriterijih vladne in poslovne učinkovitosti.

Konkurenčne prednosti države so tam, kjer je Slovenija uvrščena med prvih 30 držav. To so za Slovenijo mednarodna trgovina, dohodkovna enakost, izobraževanje ter zdravje in okolje. Povsem na repu ocenjenih držav pa je glede stanja vhodnih investicij, davčni obremenitvi dela in delovno-pravni zakonodaji, učinkovitosti nadzornih svetov ter letalski povezljivosti. Med področji, kjer je država lani najbolj napredovala, je zaposlenost, nazadovala pa pri kriterijih javne finance, poslovna zakonodaja, digitalna preobrazba gospodarstva.
 

Kakšni so bili premiki v koronskem letu?

Lestvica konkurenčnosti temelji na štirih sklopih. Pri gospodarski uspešnosti je Slovenija napredovala za pet mest na 31. mesto, pri vladni učinkovitosti nazadovala za pet mest na 43. mesto, za šest mest slabše se je država odrezala pri poslovni učinkovitosti, kjer zaseda 45. mesto, medtem ko je na področju infrastrukture na 33. mestu oziroma štiri mesta slabše kot lani.



Slovenija je torej v koronskem letu napredovala na področju, kjer se med drugim upoštevajo podatki o izvozu, gospodarski rasti in zaposlenosti. Upad gospodarske aktivnosti je bil v Sloveniji manjši kot v evrskem območju, vlada pa je z interventnimi ukrepi zajezila porast brezposelnosti in preprečila upad števila delovno aktivnega prebivalstva. Se je pa lani močno poslabšala stopnja brezposelnosti mladih, je opozorila Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja.

Po drugi strani je na padec vladne učinkovitosti najbolj vplivalo stanje v javnih financah, saj je bil primanjkljaj višji kot v evropskem povprečju. Sonja Uršič je pri tem opozorila, da je vlada financirala interventne ukrepe na trgu dela, s čimer je Slovenija med uspešnejšimi državami pri ohranjanju zaposlenosti. Za deset mest pa je Slovenija padla pri poslovni zakonodaji, na kar je vplival državni protekcionizem, zakonodaja za zaposlovanje tujcev, privlačnost investicijskih spodbud za tuje investitorje, zakonodaja na področju varstva konkurence … Za deset mest je Slovenija padla tudi po kriteriju transparentnost vladne politike.

Pri poslovni učinkovitosti se meri, kako nacionalno okolje spodbuja podjetja k inovativnemu, donosnemu in odgovornemu poslovanju. Slovenija je na tem področju izraziteje padla denimo na sklopih uporaba velikih količin podatkov v podjetjih, uporaba digitalnih orodij in tehnologij, digitalna transformacija v podjetjih …


 

Ključni izziv tudi digitalizacija

Lestvico je letos krojila pandemija, je opozoril Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja in poudaril, da premiki po lestvici niso toliko pomembni, kot bo pomemben odgovor po epidemiji. Med ključne izzive za prihodnost uvršča preobrazbo industrijskih in storitvenih sektorjev, prizadetih v krizi. Ključna bo sprememba poslovnih modelov v podjetjih in njihova digitalizacija, pri čemer bi bilo tudi pri nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost potrebnih več sredstev za digitalno preobrazbo gospodarstva. »Po nekaterih ocenah ima le deset do petnajst odstotkov slovenskih podjetjih izdelano digitalno strategijo,« je rekel Stanovnik.

Ta izpostavlja tudi reforme zdravstva, šolstva, izboljšanje delovno-pravne zakonodaje ter potrebo po sprejetju zakona o dolgotrajni oskrbi ter zakona o raziskovalno-razvojni in inovacijski dejavnosti. Treba je dvigniti slovensko inovativnost, da bi se Slovenija spet uvrstila v skupino inovacijski sledilci v EU, denimo z večjo učinkovitostjo vlaganj v raziskave in razvoj, posodobitvijo raziskovalne opreme, intenzivnejšim sodelovanjem med podjetji in univerzami …»Z digitalno preobrazbo podjetij in javnega sektorja sta povezana tudi dvig dodane vrednosti in rast produktivnosti,« še poudarja.


 

Na vrhu je Švica

Na vrhu lestvice konkurenčnosti so štiri manjše evropske države Švica, Švedska, Danska in Nizozemska, sledi jim lani vodilni Singapur. »Visoko konkurenčne države so se uspele odzvati na zdravstveno in ekonomski krizo ter naraščajočo brezposelnost,« je pojasnil Stanovnik. Kriza je v vseh državah izpostavila pomen inovacij in digitalne preobrazbe podjetij ter sodelovanja javnega in zasebnega sektorja. Poslovni sektor je v teh državah uspel zadržati visoko raven produktivnosti, državna administracija pa je uspela z disciplino na področju javnih financ, davčnega sistema in zakonodaje.

Bolj kot Slovenija so na letošnji lestvici zdrsnile Poljska in Savdska Arabija (po osem mest), Filipini (sedem mest) ter Kanada, Peru in Čile (po šest mest). Največji skok pa je uspel Jordaniji (devet mest), Slovaški in Kazahstanu (po sedem mest) ter Rusiji in Madžarski (po pet mest).