Slovenija je na lestvici konkurenčnosti napredovala za dve mesti

Slovenija je letos na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD prehitela dve državi in zaseda 35. mesto med 63 državami. Slovenska država na lestvici v zadnjih letih napreduje, kriza zaradi koronavirusa pa utegne vrstni red premešati. »Ključni izziv je zagotoviti finančno likvidnost, da bi podjetja čim bolj normalno poslovala. Če se bo bančni sistem hitreje odzval in če bodo evropska sredstva prišla v Slovenijo, se bomo na izzive lahko hitreje odzvali,« je dejal Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja.

Slovenija se po letu 2014, ko je po globokem padcu zaradi krize pristala na 55. mestu, na lestvici konkurenčnosti vzpenja, in sicer tako po kriterijih gospodarske uspešnosti kot vladne in poslovne učinkovitosti, medtem ko je pri sklopu infrastruktura dolgoročno relativno stabilna in se giblje okoli 30. mesta, je predstavila Sonja Uršič, raziskovalka Inštituta za ekonomska raziskovanja. V tem času je država najbolj napredovala pri, denimo, kriterijih zaposlenost, institucionalni okvir, dostop do financ, menedžerske prakse …



Od lani je torej Slovenija napredovala za dve mesti. Kaj so raziskovalci ugotovili po posameznih od štirih sklopov?
 

Gospodarska uspešnost

Pri tem Slovenija zaseda 36. mesto, kar je tri mesta manj kot lani in sedem manj kot predlanskim. Padec je posledica umiranja gospodarske rasti, lani se je tudi zaradi nižje rasti tujega povpraševanja precej zmanjšala rast investicij podjetij v opremo in stroje. Država je osem mest izgubila pri anketnem kazalniku, ki ocenjuje potencialno nevarnost realokacije podjetij iz Slovenije. To je tudi posledica povišanja minimalne plače in izločitve dodatkov iz nje, je pojasnila Sonja Uršič.

Padec je bil tudi pri kazalniku, ki meri prilive neposrednih tujih naložb. Čeprav je bilo teh le malo manj kot leta 2018, so nekatere druge države, denimo Hrvaška in Estonija, bolj povečale investicije in so Slovenijo prehitele.


 

Vladna učinkovitost

Slovenija je po tem kriteriju na 38. mestu, medtem ko je bila leto prej na 39. K izboljšanju so, denimo, vplivali boljša ocena menedžerjev glede pravnega in regulatornega okolja z vidika spodbujanja konkurenčnosti podjetij ter glede razširjenosti korupcije, pa tudi doseganje ciljev trajnostnega razvoja in indeks demokratičnosti. Pri slednjem se uvrščamo na 30. mesto med 63 državami na lestvici IMD.

Nekaj mest je Slovenija izgubila na podpodročjih javne finance (39. mesto) – pri tem gre za hitrejši napredek drugih držav, ne poslabšanje domačih razmer – in fiskalna politika (57. mesto). Pri zadnji je Slovenija na dnu lestvice zaradi relativno visokih obdavčitev plač in prispevkov, država je slabo uvrščena tudi pri delovnopravni zakonodaji in zakonskih okvirih, ki urejajo brezposelnost.


 

Poslovna učinkovitost

V zadnjem letu je slovenska država pri tem merilu napredovala za eno mesto na 39. Na rast so vplivali rast borznega indeksa SBITOP, znižanje zadolženosti podjetij, izboljšanje ocen menedžerjev glede dostopnosti finančnih sredstev. Izboljšanje je bilo tudi pri večini kazalnikov menedžerskih praks, ki se ocenjujejo anketno, denimo pri podjetnosti menedžerjev, medtem ko je bil večji padec zaznan pri oceni menedžerjev o tem, kako uspešno se podjetja hitro odzivajo na priložnosti in nevarnosti.
 

Infrastruktura

Pri tem podsklopu Slovenija zaseda 29. mesto. V zadnjem letu je izgubila dve mesti. Na padec je najbolj vplival stečaj Adrie Airways – po kakovosti letalskega prometa je Slovenija na repu lestvice na 62. mestu. Slabše so ocenjeni tudi učinkovitost infrastrukture za distribucijo blaga in storitev, ustreznost in učinkovitost energetske infrastrukture ter prostorsko načrtovanje v mestih z vidika poslovnih dejavnosti.
 

Katere so ključne naloge?

»Za gospodarsko uspešnost je ključno zagotoviti ponovni zagon gospodarstva,« je poudaril Peter Stanovnik. Pri tem je opozoril na zaostanke pri izplačilih podjetjem za nadomestila za čakanje na delo in prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Prvi protikoronski paket je bil težak skoraj tri milijarde evrov, pred enim tednom je bilo izplačanih le 634 milijonov evrov, je dodal.

Po Stanovnikovih besedah »banke niso pravočasno priskočile na pomoč« in je treba čim prej zagotoviti likvidnostne kredite. Potrebna bo tudi veliko večja koordinacija vladnih resorjev za učinkovito koriščenje evropskih sredstev, tako petih milijard evrov za boj proti vplivu pandemije kot kohezijskih sredstev.

Stanovnik je opozoril tudi, da je Slovenija kljub visoki gospodarski rasti ter relativno visokim vlaganjem v raziskave in razvoj padla na inovacijskih lestvicah: »Krivda je tako na strani univerz, da niso ponudile podjetjem dovolj aplikativnih raziskav. Po drugi strani pa tudi na strani podjetij, da niso bila sposobna absorbirati tega znanja, da bi lahko posodobila proizvodni asortiman.«


 

Na vrhu Singapur, Danska in Švica

Na vrhu lestvice konkurenčnosti IMD je, tako kot lani, Singapur. Na drugem mestu je Danska, ki je skočila za šest mest, na tretjem pa Švica. Največje premike navzgor po lestvici so doživeli Ciper (za 11 mest), Grčija (devet mest) in Estonija (sedem mest), med državami z najvišjimi padci pa so tudi ZDA (za sedem mest) in Kitajska (za šest mest), državi sta se namreč zapletli v trgovinsko vojno.

Letošnja lestvica konkurenčnosti še ne zajema učinkov krize zaradi novega koronavirusa, saj temelji na lanskih podatkih, raziskovalci pa so anketo izvedli letos marca in aprila.