Skupne površine večinoma razkužujejo stanovalci sami

Od sprejetja vladnega odloka o obveznem razkuževanju večstanovanjskih zgradb prejšnjo nedeljo je treba v njih dvakrat na dan razkužiti kljuke, ograje, gumbe dvigal in stikala za luči. Spori med upravniki in stanovalci stavb, ki so se burno odzvali na visoke cene teh storitev, so se sicer umirili, a nejasnosti glede razkuževanja je še veliko.



Ta teden je večina upravnikov bolj zadovoljna s procesi razkuževanja, skupne prostore pa večinoma razkužujejo kar uporabniki stanovanj, zato ni stroškov storitev, hkrati pa se zmanjšuje nepotreben vstop zunanjih izvajalcev. A številni stanovalci večstanovanjskih stavb še vedno trdijo, da niso obveščeni, kdo je zadolžen za razkuževanje in kakšna je cena, ki jo bodo plačali. Spodbuja se tudi presoja o predmetih, ki naj bodo razkuženi, ter določitev periodičnosti razkuževanja opreme.
 

Zvišane cene zaradi povečanega obsega dela

Jabolko spora med upravniki in etažnimi lastniki so visoke cene za storitve razkuževanja. Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami, poudarja, da so cene odvisne od različnih dejavnikov, sicer pa jih določa trg, na kar nimajo neposrednega vpliva niti upravniki niti zbornica. Ta sicer lahko olajša izvajanje sprejetega odloka z različnimi priporočili. Udovič pravi, da so svojim članom že predlagali, naj razkuževanje izvajajo etažni lastniki sami in s tem znižajo stroške.

»Če se objekt čisti enkrat na dan, z novimi razmerami pa dvakrat na dan, je to povezano s povečanim obsegom dela, torej so zvišani tudi stroški. Uporabniki in lastniki stanovanj se lahko angažirajo sami in prostore razkužijo skladno z navodili. Stroškov dela tako rekoč ni, plača se le razkužilo, kar pa je minimalen strošek,« dodaja Udovič.
 

Upravniki pravijo, da večina stanovalcev zdaj sama razkužuje prostore, številni stanovalci pa zatrjujejo, da niso obveščeni, kdo razkužuje skupne prostore in po kakšni ceni. FOTO: Uroš Hočevar

Skupno opremo razkuževali že pred odlokom

Pri upravniku Terca iz Šentruperta pravijo, da se je velika večina uporabnikov stanovanj odločila za samostojno razkuževanje skupnih prostorov, kar so številni delali že pred uvedbo odloka. Osebe, ki same razkužujejo skupne prostore, o izvedbi zdaj vodijo tudi evidenčni list.

Enotedensko razkuževanje so pred odlokom izvajali na objektih Metalke, pravi direktor podjetja Gregor Podgoršek. Metalka je sicer v lastni režiji svojim stanovalcem ponudila paket, ki vsebuje razkužilo, pršilko, pralne krpe ter zaščitne maske in rokavice. Paket zadostuje za približno en mesec razkuževanja, cena za manjše objekte znaša okoli 45 evrov, za večje pa okoli 90 evrov.
Tudi v ljubljanskem SPL pravijo, da lastnikom, ki so odlok pripravljeni izvajati sami, lahko priskrbijo ustrezno opremo in razkužilo. Za etažne lastnike je takšen pristop še vedno najcenejša rešitev, vendar upravniki opozarjajo, da je to lažje uresničiti v manjših objektih, kjer se etažni lastniki lažje sporazumejo.
 

Cene razkuževanja od 10 do 50 evrov na dan

Cene storitev so med stavbami različne, precej višje pa so v primerih, ko etažni lastniki želijo, da razkuževanje opravlja specializirani izvajalec. Razlike v ceni so predvsem odvisne od števila etaž; blok s tremi etažami seveda nima enake cene storitev kot stolpnica s štirinajstimi etažami, poudarja Udovič.

Pri SPL pojasnjujejo, da so na začetku predvidevali ceno čiščenja en evro na dan na stanovanje, za nekatere objekte pa so jo uspešno znižali na 50 centov. Pri tem opozarjajo, da je prihod izvajalca na objekt stroškovno enak za malo ali veliko stavbo, kar nekoliko zviša ceno na stanovanje v manjših stavbah. Storitev se prav tako podraži, če objekt do zdaj ni imel pogodbeno urejenih prisotnosti tretjih oseb na objektu, njihovo dodatno angažiranje pa je tako v celoti strošek izvajanja odloka. V Metalki pravijo, da najem zunanjega izvajalca stane od 15 do 50 evrov, podobno pravijo pri Terci, kjer povprečne cene pri njihovih objektih znašajo od 10 do 18 evrov, izvajalci razkuževanj pa so pri njih večinoma čistilni servisi, ki so v stavbi že tako navzoči.
 

Odlok sprejet hitro in brez premisleka

Pri upravljavcu Lora poudarjajo, da so se spopadali z različnimi mnenji NIJZ in odlokom države. Tudi v SPL se sprašujejo o smiselnosti odloka, saj naj takšen pristop razkuževanja ne bi bil bistven pri preprečevanju prenosa okužb. Upravljavci še opozarjajo, da je bil odlok sprejet, ne da bi se pripravljavci prej z njimi posvetovali, zato se jim nanj ni uspelo operativno pripraviti. To je lahko tudi glavni vzrok za nastanek sporov med njimi in uporabniki stanovanj. V SPL menijo, da odločevalci pri sprejetju odloka niso resno obravnavali njegove operativne izvedbe, težave pa nastajajo tudi pri napotkih glede priprave razkužil, saj naj bi sedanja rešitev uničevala skupne površine.

———
Avtor je zaposlen v Delovnici.