Skrb za podatke se začne z razbijanjem silosov

Moč podatkov, posebno v kombinaciji s sodobno tehnologijo, je res privedla do revolucije, s tem da je spremenila načine, kako pametna podjetja zagotavljajo nadpovprečne uporabniške izkušnje na vseh ravneh. Velikana, kot sta Amazon in Alibaba, uporabljata podatke za zagotavljanje brezhibne nakupovalne izkušnje, v katero nato vključita še različne predloge in druge načine dodajanja vrednosti v očeh strank. Da jima gre odlično od rok, dokazujejo finančni rezultati.

Kako jima uspeva? Predvsem tako, da svojim strankam dokazujeta, da jih poznata in jih nagrajujeta ob skoraj vsaki interakciji. Ali pa jim olajšata nakupe in življenje. Seveda pri tem nista osamljena. Obstaja namreč zelo veliko primerov, kako lahko podatki podjetju prinesejo izjemno dodano vrednost. A hkrati ne manjka niti študij primerov o tem, kako lahko slabo ali neustrezno ravnanje s podatki oškoduje blagovno znamko in celo ogrozi obstoj podjetja. V nadaljevanju je opisanih pet ključnih razlogov, na katere morajo biti podjetja pozorna pri postavljanju podatkovnih temeljev.

Kar težko je verjeti, da so bili podatki še pred kratkim (beri: pred nekaj leti) nizko na lestvici prioritet večine podjetij. Po drugi strani pa so se izstrelila podjetja, ki so svoj posel ustvarila in si konkurenco pokorila prav s podatki. Nekatere od največjih družb na svetu, kot so Alphabet (Google), Amazon, Facebook in Uber, so svoje uspehe utemeljile na rabi podatkov, s katerimi strankam zagotavljajo izjemne storitve. Poznajo svoje stranke in jim še naprej zagotavljajo ustrezne uporabniške izkušnje, zato se ljudje k njim tudi vedno znova vračajo. S tem pa so ta podjetja dvignila lestvico uporabniške izkušnje tudi za vsa druga podjetja.

Podjetja vseh velikosti tako pospešeno ugotavljajo, da se ustrezno delo s podatki pozna tudi v pozitivni bilanci. Še več, mnogi svetovni finančni trgi prav tako priznavajo, da imajo podatki oprijemljivo vrednost. Podjetja se zato zatekajo k tehnologijam, ki jim pomagajo iz podatkov izluščiti koristne informacije, s katerimi ustvarjajo boljše uporabniške izkušnje ali sprejemajo boljše poslovne odločitve, skratka, dosegajo očitno konkurenčno prednost.

Potrošniki se spopadajo z neskončno izbiro

Današnji kupci, in to ne le milenijci, vedo, da jim je digitalna doba prinesla predvsem izbiro. Ljudje niso več zvesti blagovnim znamkam, tem se veliko lažje odrečejo, jih zamenjajo s konkurenčnimi. Vse to zgolj na podlagi svoje zadnje izkušnje ali interakcije s podjetjem, njegovim izdelkom ali storitvijo.

Sodobni potrošnik pričakuje, da ga podjetje pozna, nagradi in mu olajša njegovo življenje ali delo. Podjetja morajo skrbeti za stranke, saj če te dobijo občutek, da podjetju zanje ni mar, ga bodo gladko zapustile. Poudarek podjetij mora biti nenehno ustvarjanje dodatne vrednosti in dokazovanje v očeh strank. Slednje pa je mogoče doseči samo s podatki.

Poplava podatkov, ki smo ji priča v zadnjih nekaj letih, je veliko breme za podjetja. Številne starejše rešitve – torej sistemi in aplikacije, ki jih uporabljajo podjetja, preprosto niso kos ogromnim količinam podatkov. A tudi če so jim, se podjetja še vedno spopadajo z izzivom, kako podatke spremeniti v poslovno koristne informacije. Poleg tega so v podatkih številne podrobnosti strank, tako osebni podatki kot druge informacije, ki predstavljajo pomembno varnostno tveganje, če z njimi podjetje ne upravlja ustrezno. In jih ustrezno zaščiti. Uredba GDPR namreč grozi z izjemnimi kaznimi.

Eden najhujših strahov podjetij je prav kibernetski kriminal. Ta se zelo povečuje, ignoriranje njegovega obstoja pa slab recept. Če ima podjetje kakršnekoli osebne ali občutljive podatke o strankah, morajo biti ti celovito upravljani in zaščiteni. Tega izziva seveda ne reši samo nakup nove tehnologije ali orodja oziroma dodeljevanje odgovornosti ekipi ali posamezniku. Zahteva namreč ustrezno zavedanje in ravnanje na vseh točkah, kjer se hranijo in uporabljajo omenjeni podatki. Vdori in posledične kraje ali zlorabe podatkov so lahko usodne za podjetje, saj ga ne doleti le visoka kazen, temveč tudi izguba ugleda in posla.

Podatkovno gnano poslovanje se začne na vrhu

Podjetja danes potrebujejo podatkovno strategijo, ki jo morajo učinkovito uresničevati. Gre za zavestni, kulturni premik v poslovanju. Veliko podjetij najema tako imenovane skrbnike za podatke (Chief Data Officer – CDO) ali pa celo sestavlja oddelek, ki se ukvarja s podatki. Žal pogosto to stori zelo površno in nepremišljeno, saj se sčasoma izkaže, da gre pogosto le za ustvarjanje novega podatkovnega silosa oziroma ozkega grla. Za podatke pač ne more in ne sme biti odgovoren le del podjetja, temveč vsak zaposleni. Podjetje mora tako temeljito razmisliti, katere podatke potrebuje za uresničevanje pričakovanj kupcev, kako jih bo pridobivalo, negovalo, obdelovalo, ščitilo in tako dalje, skratka, izdelati mora podatkovno strategijo in jo uvesti v poslovanje.

Zavezanost k podatkovno gnanemu poslovanju kot rečeno zahteva skrajno resen pristop. Spremembe namreč niso zgolj tehnične in omejene na uvajanje različnih tehnoloških rešitev, ampak gre za zavestno spreminjanje kulture podjetja, nov način razmišljanja in delovanja. To ni nekaj, kar bi podjetje lahko opravilo čez noč, temveč zahteva sodelovanje in osredotočenost vseh vpletenih – vodstva in zaposlenih. Boljši vpogled v podatke, »digitalno« razmišljanje in inoviranje morajo postati del DNK in ne biti omejeni na posamezne skupine uporabnikov ali poslovne enote. Boleč oziroma težek je pogosto že prvi korak – razbijanje podatkovnih silosov v poslovnem okolju.