Šest mitov o vzajemnih skladih: preverite, ali so prava naložba za vas

Ne, omenjeno ne drži, pravilno je ravno nasprotno. Največji oviri na naložbeni poti sta nevednost in zmota, zato smo poiskali in razbili nekaj najpogostejših mitov o vlaganju v vzajemne sklade.

Slovenci smo varčni, a prihrankov ne investiramo

To ni mit, ampak resnica. Smo med najvarčnejšimi narodi v Evropi, saj smo lani prihranili skoraj 23 odstotkov razpoložljivega prihodka. Največ privarčevanih sredstev imamo na bankah – skoraj 26 milijard evrov, od tega več kot tri četrtine na bančnih računih, drugo pa v depozitih. S slabimi 20 milijardami sledijo naložbe v lastniški kapital, torej delnice in različni skladi, na tretjem mestu pa so različna zavarovanja in pokojninske sheme.

V domačih vzajemnih skladih imamo le približno štiri milijarde evrov sredstev, pa čeprav je oktobra v vzajemne sklade vlagalo skoraj pol milijona Slovencev, številka pa se vsak mesec viša. Skladi so vse bolj priljubljeni, saj je bilo letos do konca oktobra skupaj vplačanih že več kot 320 milijonov, medtem ko je bilo v vsem lanskem letu vplačanih zgolj okoli 140 milijonov evrov sredstev. Na kapitalskih trgih je možnosti še ogromno, sploh če pogledamo v razvite evropske države, ki imajo razmerje privarčevanih in investiranih sredstev veliko bolj uravnoteženo.

FOTO: Skupina Vzajemci

Kaj natančno je vzajemni sklad

Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila lastnikov – vlagateljev. S tako zbranim premoženjem upravljavci v družbi za upravljanje (DZU) na kapitalskih trgih kupujejo različne vrednostne papirje. Lastniki takšnega sklada so posamezni vlagatelji, ki vlagajo denarna sredstva in s tem kupujejo enote premoženja. Sredstva se v skladu nalagajo v različne delnice, obveznice in druge finančne instrumente.

Vlagatelji so tako kot pri trgovanju z vrednostnimi papirji na borzi lastniki delnic, le da v primeru vzajemnega sklada skrb za izbiro naložb prepustijo izkušenim upravljavcem. Ker ima sklad na voljo večje premoženje, lahko manjši zasebni vlagatelji z nižjimi stroški dosežejo večjo razpršenost in znižajo tveganje. Želite vlagati v vzajemne sklade? Poglejmo, katere »ljudske resnice« o vzajemcih ne držijo.

MIT 1: Denarja iz skladov si ne morem izplačati, dokler ne poteče pogodba.

Ne drži, saj lahko za izplačilo sredstev zaprosimo kadar koli, sredstva pa nam potem DZU nakaže v treh do petih delovnih dnevih. Vsak sklad ima namreč opredeljen potreben obseg dodatnih likvidnih sredstev, ki niso namenjena doseganju naložbenih ciljev, temveč pokrivanju tekočih in izrednih izplačil. Naložbe v vzajemne sklade torej niso predmet vezave, kot je to značilno pri bančnih depozitih ali naložbenih zavarovanjih. A pozor, če si sredstva izplačamo prej kot v dvajsetih letih, moramo vzeti v zakup plačilo davka na dobiček, in ne na celoten vložek.

MIT 2: Stroški upravljanja so visoki in odtehtajo donosnost naložb.

Čeprav ima vsak DZU določeno vstopno, upravljavsko in po navadi tudi izstopno provizijo, te skupaj letno dosežejo največ dva odstotka, medtem ko je povprečna letna donosnost pravilno uravnoteženega vzajemnega sklada od šest do osem odstotkov. Če varčujemo le v delniških vzajemnih skladih, pa lahko donos doseže tudi deset odstotkov letno.

MIT 3: Za varčevanje v skladih moram prihraniti visoke zneske.

V vzajemnih skladih lahko varčujemo že z nizkimi zneski, mesečno je možno vplačati tudi zgolj 10 evrov. S pomočjo obrestnoobrestnega računa bomo na dolgi rok tudi z majhnimi vložki privarčevali omembe vreden znesek, mesečno vplačilo pa lahko kadar koli povišamo, znižamo ali celo izpustimo. Zaradi naložbene politike sklada bodo naše naložbe kljub razmeroma nizki vrednosti dovolj razpršene. V skladih lahko torej varčujete po svojih zmožnostih.

FOTO: Skupina Vzajemci

MIT 4: Za vplačilo v sklad moram počakati na primeren trenutek.

Vsak vlagatelj si želi, da bi enote sklada kupil poceni in prodal dražje, vendar je žal zelo težko oceniti, kdaj je pravi trenutek za vložek in izplačilo. Naložbeno tveganje si tako lahko zmanjšate z upoštevanjem metode povprečnega stroška. To je metoda, ki vlagateljem omogoča izkoriščanje tržnih nihanj in izogibanje tveganim nakupom enot po najvišjih vrednostih. Kako to dosežemo? V sklad v enakih časovnih obdobjih, denimo mesečno, vplačujemo enake zneske, kar si najlažje uredimo z odprtjem mesečnega trajnika (direktne obremenitve).

MIT 5: Nimam vpliva na to, katere delnice kupi DZU z mojim denarjem.

To do neke mere drži, saj podjetja znotraj sklada izbirajo strokovnjaki. Lahko pa izberemo, v kateri sklad in podsklad bomo vlagali, v kateri regiji bodo te naložbe in/ali v katerem sektorju. Prenos naložbe iz enega podsklada istega krovnega sklada v drugega je brez stroškov, kar pomeni, da lahko izbiro naložb tudi spreminjamo.

MIT 6: Moje premoženje lahko zaradi stečaja družbe za upravljanje propade.

Ne, saj so sredstva v skladih vezana na podjetja v samem skladu. Sredstva bi teoretično lahko izgubili le pod pogojem, da bi propadla vsa podjetja, banke in državne institucije, ki jih imamo v portfelju, kar pa je ravno zaradi velike razpršenosti praktično nemogoče. Poleg tega pa poslovanje družb za upravljanje nadzirajo Agencija za trg vrednostnih papirjev, banka skrbnica vzajemnega sklada in neodvisni revizorji.

POVZETEK: Katere so glavne prednosti vzajemnih skladov kot naložbe

Vzajemni skladi vlagateljem ponujajo naslednje prednosti:

• zmanjšanje tveganja z razpršitvijo naložb,
• profesionalno upravljanje,
• visoka likvidnost,
• vzdrževanje discipline pri varčevanju,
• prihranek časa,
• enostavnost,
• davčne prednosti,
• varčevalni načrti in avtomatično ponovno vplačilo dividend.

ŽELIM IZVEDETI VEČ

Naročnik oglasne vsebine je Skupina Vzajemci