SBITOP je izgubil dvojno mero evropskih trgov

Inflacija v ZDA se več kot očitno umirja, saj je bil vrh pri devetih odstotkih na letni ravni dosežen junija, od takrat pa že peti mesec zapored vztrajno pada. Minuli torek, ko so bili objavljeni podatki za ameriško novembrsko inflacijo, je globalni delniški indeks na krilih Wall Streeta poskočil za dober odstotek.

Letna inflacija v ZDA je tako v tem trenutku nekaj nad sedmimi odstotki, tista, ki izloča gibanje cen hrane in energije, pa je še odstotek nižja. Rast delniških indeksov po svetu sporoča, da na finančnih trgih trenutno zmagujejo bikovsko razpoloženi vlagatelji in da bo Federal Reserve kmalu končala dvigovanje obrestnih mer.

INFOGRAFIKA: Delo

Ni še čas za bika

Vendar pa to še ne pomeni začetka novega bikovskega trenda. Počakati bo namreč treba vsaj še nekaj mesecev, ko bo bolj jasno, ali je najmočnejše zategovanje monetarne politike v zgodovini finančnih trgov morda povzročilo gospodarsko recesijo. Analitiki zdaj pričakujejo vsaj blago recesijo v ZDA, ki pa v primerjavi z Evropo v leto 2023 prihajajo z veliko manjšimi problemi na področju energetske preskrbe.

Energija, predvsem elektrika in zemeljski plin, predstavlja velik del vhodnih stroškov industrije. Še vedno visoke cene teh dveh komponent bodo v letu 2023 močno vplivale na dobičkonosnost evropskih podjetij. Tu seveda trčimo ob problem ustreznega vrednotenja delniških naložb v Evropi, saj so kljub vsem težavam, ki so letos pestile evropsko gospodarstvo, delniški indeksi na evropskih borzah v povprečju zdrsnili le za dobrih sedem odstotkov.

NLB je v dobrem položaju

To pa je pol manjši padec od domačega borznega indeksa SBITOP. Ta je letos utrpel 15-odstotni padec, največ, blizu 20 odstotkov, sta upadla tečaja Krke in Petrola. Po padcu sledi delnica NLB, katere lastniki so minuli teden na skupščini potrdili izplačilo drugega dela dividende. NLB ima tako eno najvišjih dividendnih donosnosti na Ljubljanski borzi, uprava pa načrtuje izplačilo dodatnih 400 milijonov evrov dividend do leta 2025.

INFOGRAFIKA: Delo

Omenjeni načrt bo od minule srede še lažje uresničiti, saj je ustavno sodišče zavrnilo predlog zakona o ureditvi problematike posojil v švicarskih frankih. Če bi bil zakon uveljavljen, bi to NLB po ocenah prineslo okoli 75 milijonov evrov finančnih odhodkov, kar je 25 odstotkov manj, kot so letos porabili za izplačilo dividend. NLB v ta namen namreč ni imela posebej ustvarjenih rezervacij in bi to neposredno vplivalo na izkaz uspeha in kapital.

Tega pa bo v naslednjih letih še kako potrebovala, saj so apetiti uprave po novih prevzemih očitno zaradi uspešnega nakupa Komercialne banke Beograd narasli. Tarča bi lahko bila Hrvatska poštanska banka (HPB), kot pišejo nekateri mediji, za prevzem seveda ne pride v poštev. Pravni odnosi med obema državama na področju bančništva so namreč še vedno neurejeni, pa tudi če bi se to po kakem čudežu v bližnji prihodnosti spremenilo, imajo na Hrvaškem s HPB drugačne načrte. Tako je morda bolj realna krepitev tržnega deleža v Srbiji, če bo res na prodaj še kakšna lokalna banka v grški lasti.