Robinhoodovsko trgovanje izkrivlja trg

Časi, v katerih smo se znašli, so za človeštvo in posledično ekonomijo izjemno težki. Medtem ko se svet vse bolj spopada s covidom-19 in njegovimi daljnosežnimi posledicami (tako na zdravje kot na gospodarstvo), se v paralelnem svetu dnevnega borznega trgovanja cedita med in mleko.



Borze so loterija in nikoli ne odsevajo realnega stanja, boste rekli. Že res. Ravno to je lepota trgovanja, ko kratkoročna neravnovesja med borznimi tečaji in ekonomijo preudarnemu vlagatelju ponujajo priložnosti za poceni nakupe ali drage prodaje. A ta neravnovesja so ponavadi kratkega veka in jih arbitraža trga na daljši rok vedno odpravi.

Vsaj včasih je bilo tako. Danes pa, kot da se neravnovesje odpravi le še z večjim neravnovesjem, ki se počasi odpravi s sistemskim neravnovesjem. Potem ga ni več. Delnica podjetja A je precenjena le, dokler niso precenjene vse delnice v tej panogi, in ko so precenjene še delnice vseh drugih panog, je morda delnica podjetja A ponovno »poceni«. In spirala se vrti …
 

Tudi delnice so hipsterji

Napisano toliko bolj velja za delnice podjetij, pri katerih je zaradi njihove narave poslovanja težje izračunati realno vrednost oziroma je okoli njih lažje naplesti zgodbo o neslutenih rasteh poslovanja v prihodnje (IT-sektor, družbena omrežja, spletna trgovina, električna/samovozeča vozila …). Gre za delnice t. i. hipsterskih podjetij, katerih ciljna klientela so mladi – milenijci oziroma generacija Y.



Tako kot se njihov življenjski slog razlikuje od sloga starejše populacije, se tudi njihovo borzno trgovanje in sprejemanje investicijskih odločitev močno razlikuje od klasičnega. In ker je mladih trgovalcev generacij s konca abecede vse več, je njihov vpliv na borze vse večji, stanje vse bolj absurdno, starejša generacija investitorjev pa vse bolj izgubljena. Spominja na dinozavre v trenutku, ko jim je prašni cunami odvzel sapo in spustil temo na oči.

Gre za tako imenovani učinek Robina Hooda, ki je nastal s pojavom brezplačnih trgovalnih platform (robinhood, etoro in druge), pri katerih lahko uporabnik brez birokratskih zapletov prek pametnega telefona v hipu odpre trgovalni račun, transakcije z vrednostnimi papirji pa so brezplačne, zato že zelo nizkim zneskom ponujajo možnost udejstvovanja v borznih mahinacijah.

Še toliko bolj, ker ti borzni posredniki svojim trgovalcem ponujajo možnost nakupa »fraktiranih delnic«. Kot primer namesto cele delnice Amazona, ki stane okoli 3000 dolarjev in je ogromno majhnih vlagateljev ne more uvrstiti v portfelj, lahko pri teh ponudnikih kupijo le en del (fraktal) delnice, za na primer 100 dolarjev, in si tako lažje oblikujejo portfelje.
 

Tvegano čredno vedenje

Tako trgujejo večinoma mladi. Čeprav so velikosti njihovih portfeljev sorazmerno majhne, skupaj predstavljajo vse večjo maso z izjemnim vplivom na trg. Po nekaterih ocenah robinhoodovski portfelji v ZDA predstavljajo že več kot tretjino trgovanja, ki ga opravijo posamezniki.

Čeprav je delež individualnega trgovanja v primerjavi z institucionalnim algoritemskim še vedno zanemarljiv, ni tako pri vplivu na tečaje delnic.

Vse lepo in prav, da se mladina ukvarja z borznim vlaganjem in varčevanjem, a kaj, ko vse analize kažejo, da so iracionalna vrednotenja delnic vse pogosteje povezana ravno z brezglavim investiranjem robinhoodovskih vlagateljev. Ti se pri investicijskih odločitvah ne zanašajo na analitične pristope in racio, temveč izključno na mnenje množice prek forumov, na podatke, katere delnice so »v trendu« in kaj pravijo vplivneži. Tipično za čredni nagon, ki se nikoli ne konča dobro.