Razvoj novih hibridnih delovnih modelov

Delo od doma, ki si v času pred pandemijo novega koronavirusa ni zmoglo izboriti niti poštene sedanjosti, je s svetovno zdravstveno in gospodarsko krizo zanesljivo osvojilo tudi – prihodnost. Taka je posplošena soglasna ocena analitikov. Potrjuje jo tudi raziskava, ki jo je objavila svetovalna hiša Boston Consulting Group (BCG) o izkušnjah z novim načinom dela, njegovim vplivom na produktivnost zaposlenih in vplivi na organizacijo dela v obdobju po pandemiji.

BCG je od konca maja do sredine junija med več kot 12.000 zaposlenimi v ZDA, Nemčiji in Indiji raziskovala njihov odnos do prilagodljivosti delovnega mesta, produktivnosti, počutja, karierne varnosti, socialne povezanosti, kulture, učenja in razvoja ter delovnih orodij, ki jih uporabljajo. Pandemija je namreč po ugotovitvah iz raziskave delodajalce prisilila, da so kar okoli 40 odstotkov zaposlenih prerazporedili na delo na daljavo, od doma. Čeprav so analitiki pričakovali, da se bo njihova produktivnost zmanjšala, je raziskava poročala o presenetljivo velikem deležu, ki je ostal enak ali se je celo izboljšal.



Analiza se je osredotočila na skupne naloge, ki zahtevajo sodelovanje med delavci. Razkrila je ključne dejavnike, ki ohranjajo ali izboljšujejo produktivnost hibridnega načina dela (izmenjaje dela na daljavo in v pisarni oziroma na kraju samem) oziroma v celoti dela na daljavo. To so: socialna povezanost, duševno zdravje, fizično zdravje in opremljenost delovnega mesta. Kar 79 odstotkov vprašanih, ki so zadovoljni z vsemi štirimi dejavniki, je navedlo, da so produktivnost pri opravljanju skupnih nalog ohranili ali celo izboljšali. Samo 16-odstotni pa je ta delež v skupini, ki je z omenjenimi dejavniki nezadovoljna.

Povezanost in nova orodja

Na produktivnost najmočneje vpliva socialna povezanost oziroma povezljivost (zaposleni pogrešajo neposredno komunikacijo s kolegi v pisarni), zato bo za podjetja največji izziv, kako spet ustvariti te vezi ne glede na to, od kod dela posameznik. Delodajalec bo moral omogočiti čim bolj nemoteno prehajanje med delom iz pisarne in delom od doma, tako da bodo imeli zaposleni občutek povezanosti, ki bo utemeljen in ne naključen.

Vpliv duševnega in fizičnega zdravja je logičen, zato bodo morali delodajalci v prihodnosti v nove delovne rutine vključiti čas za spanje, gibanje in prehrano. Močno gonilo produktivnosti pa so, kot poudarjajo analitiki BCG, nova orodja za delovna mesta. Zaposleni, ki so bili zadovoljni z orodji, imajo približno dvakrat večjo možnost za ohranitev ali izboljšanje produktivnosti.

Kar 60 odstotkov vprašanih v raziskavi si želi prilagodljivega delovnega mesta (največ, kar dve tretjini, je takih v ZDA), torej sta posluh in odziv na njihove želje najpomembnejša za uspeh podjetja, za privabljanje in ohranjanje talentov. Menedžerji, ki so bili vključeni v raziskavo, so zdaj večinoma bolj odprti za prožne organizacijske modele kot pred pandemijo.

Manjša obremenjenost s stresom

Tudi druge raziskave po svetu in pri nas kažejo podobne rezultate. Posebno poglavje, ki zahteva celovito obdelavo, je tudi kibernetična varnost v pogojih dela na daljavo. Po anketi o digitalni pripravljenosti Slovenije za delo od doma (svetovalna mreža ECG) je, denimo, v Sloveniji pripravljenost vprašanih za delo od doma visoka, da ima to pozitivne učinke tako za zaposlene kot delodajalce (poleg večje produktivnosti tudi manj stresa, za podjetja pa manj stroškov, povezanih z delom) in da je za podjetja smiselno razmišljati o kombinaciji obeh vrst dela. Ne gre pa zanemariti tudi morebitnih negativnih učinkov, ki vodijo v izgorelost, saj delo od doma zahteva visoko stopnjo (samo)odgovornosti, organiziranosti in zdrave uravnoteženosti med službenimi obveznostmi in osebnim življenjem.

Raziskava Amcham in Kearney, denimo, poudarja, da je delo od doma pri 37 odstotkih anketiranih povečalo delovno učinkovitost, 54 odstotkov pa zadovoljstvo in delovno zavzetost zaposlenih, iz odgovorov je razbrati močan trend krepitve digitalizacije, robotizacije in avtomatizacije, ki podpirajo prožne oblike dela. Po raziskavi ljubljanske ekonomske fakultete o delu na daljavo je najbolj optimalna kombinacija dela na daljavo in fizični lokaciji, pri čemer je treba uravnotežiti raven avtonomije in nadzora. Za delo na daljavo je vsekakor poleg medsebojnega zaupanja in stalnega komuniciranja ter izmenjave informacij ključna tudi dobra informacijsko-tehnološka infrastruktura.

Orodja za komunikacijo

Spremembe v organizaciji dela so izziv tudi za ponudnike tehnoloških rešitev za delo na daljavo. V poslovnem okolju je prilagodljivost na nepredvidljive razmere zelo pomembna. Predvsem je pomembno, da prednosti tehnologije spoznajo vsi deležniki, od tehnološko bolj veščih, ki imajo radi novosti, do tistih, ki se na razvoj tehnologije teže navajajo. Pandemija in njene posledice zahtevajo hitro in odgovorno ukrepanje.



V Telekomu Slovenije so, recimo, z različnimi rešitvami svojim uporabnikom omogočili nemoteno poslovanje, zaposlenim pa varno in stabilno poslovno okolje ter hiter in varen dostop do lokalnega omrežja v podjetju. Zavedajoč se, kako pomembno je zaradi spremenjenih okoliščin tudi interno informiranje in izobraževanje, so pripravili posebne programe za interno javnost, v obliki spletnih seminarjev pa ga ponujajo tudi drugim podjetjem. Različna orodja uporabljajo podobne principe, vsako novo osvojeno znanje nato lahko uporabimo tudi kje drugje. Temelj vsega je zanesljiva in zmogljiva spletna povezava. Telekom Slovenije jo je vključil v paket Poslovni net, ki vsebuje tudi Teamse kot komunikacijsko orodje ter številne funkcionalnosti (delo na skupnih dokumentih s sodelavci, virtualno komunikacijo s sodelavci in skupne zapiske sestankov s sodelavci) ter pomoč v obliki prioritetne prijave in odprave napak 24 ur, vse dni v tednu.

»V vsakem poslu večji sestanki potekajo enkrat na teden, manjši operativni pa vsak dan. Pogostost sestankov seveda prilagodimo glede na potrebe, a ne glede na vrsto posla bomo le z redno komunikacijo tako z zaposlenimi kot s poslovnimi partnerji zagotovili nemotene delovne procese in gradili dobre odnose,« poudarjajo v Telekomu Slovenije. Ob zanesljivi in varni komunikaciji podjetje potrebuje tudi elektronski naslov, dovolj možnosti za shranjevanje podatkov v oblaku, varen podatkovni dostop do lokalnega omrežja in svojo spletno stran, kar vse je sestavni del paketa Poslovni net, pojasnjujejo v Telekomu Slovenije.