Evropa potrebuje revolucijo znanj in spretnosti

Razvoj znanj in spretnosti traja vse življenje. Veščine, znanja in kvalifikacije, ki jih ljudje potrebujejo, se z leti spreminjajo in jih je treba razvijati skladno s potrebami na trgu dela. A že pred pandemijo so bili podatki o vajeništvu, izpopolnjevanju in prekvalifikaciji skrb vzbujajoči. Več kot 20 odstotkov odraslih v Evropi ima še vedno težave z osnovno pismenostjo, več kot 70 odstotkov podjetij poroča, da jih zavira pomanjkanje znanj in spretnosti, četrtina malih in srednje velikih podjetij pa zelo težko najde usposobljeno delovno silo.

Pandemija koronavirusa je le še okrepila te trende na trgu dela, saj je povečala tako potrebe kot možnosti za spremembo. Prehod na z viri gospodarno, krožno, digitalizirano in nizkoogljično gospodarstvo naj bi do leta 2030 ustvaril več kot milijon delovnih mest. Samo na področju umetne inteligence in robotike naj bi bilo v prihodnjih petih letih ustvarjenih skoraj 60 milijonov novih delovnih mest po vsem svetu. Se bodo pa zato druga delovna mesta preoblikovala ali celo izginila, demografskim spremembam bo Evropa kos le z izjemno prilagodljivostjo.
 

Potrebna korenita sprememba znanj in spretnosti

Živimo v časih zelenega in digitalnega prehoda, ki bliskovito spreminjata evropski način življenja, dela in interakcije. Globalna pandemija je pospešila predvsem digitalni prehod, saj sta delo in učenje od doma čez noč postala resničnost za več milijonov zaposlenih ter staršev, ki so se morali naučiti uporabljati videoaplikacij.

Evropska komisija verjame, da je najboljša naložba v prihodnost naložba v ljudi. Novi program znanj in spretnosti, ki smo ga pravkar sprejeli, je namenjen prav temu. Temelji na 12 ukrepih, njegov cilj pa je ljudem omogočiti, da znanja in spretnosti gradijo vse življenje, ter sprostiti naložbe v njihova znanja in spretnosti po vsej Evropi.

Za okrevanje Evrope bo ključno izboljšati znanja in spretnosti, priskrbeti odraslim delo, vključiti mlade v izobraževanje ter krepiti podjetništvo. Pri recesiji je običajno najtežje to, da ne veš, kdo bo ostal brez službe. Že zdaj vidimo, da tisti, ki so na čakanju ali so bili odpuščeni, najbolj potrebujejo pomoč za vrnitev na podobno delovno mesto ali pa za začetek nove kariere. Naša nova pobuda za spodbujanje znanj in spretnosti bo združila tiste, ki so pripravljeni za skupna vlaganja v znanja in spretnosti, na enem mestu bo zbirala zaveze za izobraževanja in širila informacije, ki jih bodo javne in zasebne službe za zaposlovanje lahko uporabile za usmerjanje ljudi na področja, za katera vemo, da bodo potrebovala nove zaposlene.



Na začetku bodo to industrijski ekosistemi, ki jih je kriza najbolj prizadela, kot so zdravstvo, gradbeništvo, avtomobilska industrija, transport in turizem. Prilagajanje naložb v znanja in spretnosti prihodnjim potrebam industrije bo zmagovita kombinacija. Na primer, pandemija nas je opozorila, kako zelo pomembni so zdravstveni delavci. Napovedi ocenjujejo, da bo potreba v prihodnjih desetih letih po njih večja za 830.000 delavcev, skupaj s potrebami po nadomeščanju pa to pomeni kar osem milijonov novih delovnih mest v zdravstvu. Le z vlaganjem v izpopolnjevanje in prekvalifikacijo bomo dosegli potrebno raven trdnosti in pravičnosti sistema ter okrepili dolgoročno konkurenčnost po celotni EU.

Kot del nove politike širjenja znanj in spretnosti si je evropska komisija določila drzne načrte za prihodnjih pet let: na leto želi v izobraževanja vključiti 120 milijonov ljudi in zagotoviti, da bo 70 odstotkov odraslih osvojilo vsaj osnovna digitalna znanja. Postavili smo si tudi jasen cilj, da bodo znanja in spretnosti res privedli do služb ter da bo sistem izobraževanja odraslim zagotavljal znanja in spretnosti v vseh državah članicah. Ljudem bomo tudi omogočili, da najdejo potreben čas in sredstva za vse to, s pobudami, kot je, denimo, osebni učni račun. Poleg tega pripravljamo predloge za poklicno izobraževanje s ciljem povečanja deleža zaposlitve diplomiranih študentov na najmanj 82 odstotkov, najmanj 60 odstotkov pripravnikov pa bi moralo res izkoristiti znanja, pridobljena z delom.

Zelo pomembno je, da so naša prizadevanja v zvezi z znanji in spretnostmi skladna z našimi vrednotami. V Evropi to pomeni, da nikogar ne zanemarimo. Vsi morajo imeti enak dostop do strokovnega izobraževanja, ne glede na spol, rasno ali narodnostno pripadnost, veroizpoved ali prepričanje, morebitne omejitve, starost in spolno usmerjenost, in vse to velja tudi za priseljence. Hkrati morajo biti vključena tako mesta kot podeželje ali odročni kraji po vsej EU. To je evropski način.

Ta celina ima veličastno izročilo učenja – evropska zgodovina je izjemna zgodba o ustvarjalnosti, raziskovanju in napredku. Je zgodba o moških in ženskah, ki so bili predani razvoju sebe in svojih držav. Seveda se mora vsak sistem prilagajati svojemu času. V Evropi je treba znanja in spretnosti, ki so bili zasnovani v preteklosti, prilagoditi prihodnosti. Prepričan sem, da nam bo s sodelovanjem z državami članicami, civilno družbo in industrijo uspela revolucija znanj in spretnosti, ki bo konkurenčna, trajnostna in družbeno pravična.

***

Margaritis Shinas, podpredsednik evropske komisije.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.