Razcvet mobilnega bančništva

Ljubljana – Mobilno in elektronsko bančništvo sta med Slovenci vse bolj priljubljena. Tako kažejo podatki centralne banke in poslovnih bank. V NLB, denimo, imajo že skoraj 130.000 uporabnikov mobilne in okoli 207.000 uporabnikov spletne banke. »V prihodnje bo poslovanje potekalo zgolj prek mobilnega bančništva,« napoveduje Mitja Vezovišek, neodvisni finančni strokovnjak.

V tujini je mobilno bančništvo navzoče že več kot desetletje, pri nas pa je razcvet med komitenti doživel pred tremi leti. Po podatkih Banke Slovenije je bilo v letošnjih prvih treh mesecih kar 1,79 milijona plačil opravljenih prek mobilnega bančništva. V primerjavi z enakim obdobjem lani je to podvojitev tovrstnih plačil, saj je bilo opravljenih okoli 909.000 mobilnih transakcij. Raste tudi število uporabnikov, ki vse več poslujejo prek mobilne banke. V lanskem prvem četrtletju je tako mobilno bančništvo uporabljalo okoli 341.500 Slovencev (gre za podatek o fizičnih osebah in samostojnih podjetnikih), v letošnjem prvem četrtletju pa že 513.418 uporabnikov.



Banke, NLB, NKBM, Unicredit, Abanko, banko SKB in Delavsko hranilnico, smo vprašali, ali tudi pri njih opažajo rast mobilnega bančništva, kakšne so cene storitev digitalnega bančništva in katere starostne skupine se najbolj zanimajo za poslovanje prek pametnih telefonov. Da je mobilno bančništvo med Slovenci vse bolj priljubljeno, banke dokazujejo s podatki o skokoviti rasti števila uporabnikov, medtem ko je rast poslovanja prek elektronskega bančništva konstantna. Analitiki Banke Slovenije so izračunali, da je bilo v letošnjem prvem četrtletju skoraj 882.000 uporabnikov e-banke oziroma za 27.000 več kot v istem obdobju lani.

Tudi starejši poslujejo s pametnimi telefoni

Vse vprašane banke zatrjujejo, da uporaba mobilne banke med komitenti izjemno hitro narašča, tako med fizičnimi kot pravnimi osebami. V naši največji banki so mobilno bančništvo fizičnim osebam prvič ponudili leta 2015, pravnim osebam pa leto kasneje. Med mladostniki in študenti je več uporabnikov mobilne kot spletne banke. Prek pametnih telefonov največ poslujejo komitenti, stari okoli 35 let, več kot odstotek uporabnikov pa je starejših od 68 let. Obseg plačil prek spleta se je v NLB lani v primerjavi z letom prej povečal za več kot 15 odstotkov. Trenutno mobilno banko v NLB uporablja okoli 129.700, spletno banko pa več kot 207.200 uporabnikov. V NKBM, kjer so prvo mobilno banko na pametnih napravah uvedli leta 2012, pravijo, da četrtina njihovih strank uporablja spletno bančništvo, od tega jih 30 odstotkov uporablja tudi mobilno banko. »Mobilno bančništvo je seveda cenejše od klasičnega poslovanja, cena pa je odvisna od paketa uporabnika. Z uporabo mobilne banke stranke prihranijo čas in denar,« pa poudarjajo v banki Unicredit.

V Abanki, kjer so komitentom prvo mobilno aplikacijo ponudili pred dobrimi štirimi leti, je za mobilno bančništvo največ zanimanja med mladimi, starimi med 15 in 26 let, in med uporabniki, starimi med 27 in 40 let, tovrstno poslovanje se povečuje tudi med starejšimi. »Vedno več strank zaupa naši mobilni aplikaciji, saj je varna, preprosta in strankam dostopna,« pojasnjujejo v banki SKB, kjer so mobilno banko uvedli šele novembra lani. V Delavski hranilnici je med uporabniki mobilnega bančništva skoraj štirikrat več fizičnih kot pravnih oseb, povprečna starost uporabnika je 36 let. Trenutno imajo 20.800 uporabnikov mobilne in 77.000 uporabnikov spletne banke.

Trend je mobilna digitalna banka

»V Sloveniji nimamo raziskave o tem, koliko Slovencev uporablja mobilno bančništvo. Globalno raziskavo pa je lani opravila revizijsko-svetovalna družba Pricewaterhouse Coopers (PWC). Gre za raziskavo na področju tako imenovanih fintech startupov (gre za tehnološka podjetja v finančni industriji, op.a) in plačilih prek mobilnega bančništva. Ugotovili so, da je 84 odstotkov vprašanih že poslovalo s pametnimi napravami. To pomeni, da je mobilno bančništvo trend, ki se ga ne da ustaviti,« pravi Mitja Vezovišek, neodvisni finančni strokovnjak, ki sam že skoraj dve leti posluje izključno z mobilno banko.



»Trend je mobilna digitalna banka,« meni Vezovišek. Pri posameznikih, ki pametne telefone ne uporabljajo zgolj za telefoniranje in pisanje SMS-sporočil, opaža, da ti uporabljajo tudi mobilno banko. »Vse več je bank in drugih ponudnikov, ki ponujajo zgolj mobilno bančništvo. To pomeni, da ne ponujajo niti spletne banke niti nimajo poslovalnic,« dodaja. Kot primer navaja hitro rastočo mobilno banko N26 in Revolut, ki ponuja predplačniške plačilne kartice z nizkimi stroški uporabe. Revolut sicer še ni banka, ponuja pa podobne storitve in bo kmalu imel tudi bančno licenco, napoveduje. »Večina starejših pri nas o denarju še vedno razmišlja na tradicionalni način, mladi in srednja aktivna populacija pa že razmišlja drugače,« še pravi Vezovišek.