Proizvedli več energije, kot so načrtovali

Krško – Nuklearna elektrarna Krško, ki je lani proizvedla skorajda 43 odstotkov energije v Sloveniji, je letos do konca novembra družbenikoma dobavila 4,89 milijarde kilovatnih ur električne energije, kar je 50,1 milijona kilovatnih ur več, kot so načrtovali. Letošnji cilj je 5,5 milijarde kilovatnih ur, kar pomeni, da bodo ob sedanji stabilnosti obratovanja presegli letni načrt.

V jedrski elektrarni so letos končali tudi obsežen in zahteven remont, ki je zajel kar 38.000 vzdrževalnih in projektnih aktivnosti ter 4900 delovnih nalogov. To je bil najkrajši remont od uvedbe 18-mesečnega gorivnega cikla. Zamenjali so jedrsko gorivo ter izvedli obsežen standardni program vzdrževanja in preverjanja strojne, električne in merilno-regulacijske opreme. Posodobili so tudi sisteme za povečanje zanesljivosti obratovanja in program nadgradnje varnosti. Med največjimi so izgradnja pomožne komandne sobe, posodobitev sistema za tesnjenje turbine in zamenjava vzbujalnika glavnega električnega generatorja, s katero so končali celovito obnovo generatorskega sistema. Ta je v preteklih letih zajela tudi menjavo statorja in rotorja glavnega generatorja.
 

​Najvišji standardi varnosti

Do konca leta bodo izpeljali tudi drugo fazo programa nadgradnje varnosti, kjer so večino del končali med remontom. Gre za okoli 100 milijonov evrov vreden projekt utrjene varnostne zgradbe (BB1) z osmimi modifikacijami, ki so ga začeli leta 2014 in bo omogočal delovanje pomožne komandne sobe, ki omogoča nadzor varne ustavitve elektrarne zunaj glavne komandne sobe.
Začeli so tudi tretjo fazo varnostne nadgradnje, projekt utrjene varnostne zgradbe (BB2), ki je vredna okoli 135 milijonov evrov.

Z vgradnjo sistemov bodo zagotovili alternativni dolgoročni odvod toplote iz reaktorske sredice. Zgradba BB2 bo velika 38 krat 32 metrov, vanjo bo vgrajenih kar 3500 kubičnih metrov betona in 380 ton železne armature. »To bo še eden izmed objektov na območju elektrarne, ki bo ustrezal najvišjim standardom varnosti in visoke odpornosti pred zunanjimi vplivi oziroma izrednimi dogodki. Dokončanje projekta predvidevamo leta 2021,« so povedali v jedrski elektrarni.

Od pomladi novo zgradbo uporabljajo za ravnanje z opremo in pošiljkami radioaktivnega tovora. »Končanje tega projekta je za nas pomemben dosežek, ker smo z njim vzpostavili visoke standarde in izboljšali delovne razmere pri ravnanju z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki,« so povedali v jedrski elektrarni. Zdaj iz začasnega skladišča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke premeščajo tehnološko opremo za obdelavo radioaktivnih odpadkov. Tako bodo pridobili del prostora za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke, s čimer bodo lažje premostili obdobje do zgraditve odlagališča za te odpadke.
 

​Trideset kubičnih metrov odpadkov na leto

Letos so v jedrski elektrarni uskladiščili 11 kubičnih metrov nizkoradioaktivnih odpadkov, del odpadkov še obdelujejo in sortirajo. Pripravljene gorljive radioaktivne odpadke tudi odvažajo na sežig k zunanjemu izvajalcu storitve, kar pomeni tudi 20-kratno zmanjšanje prostornine odpadkov. Skupna prostornina nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov je konec leta 2017 znašala 2284 kubičnih metrov. »V zadnjem desetletju jih je nastalo nekaj več kot 30 kubičnih metrov na leto. Za ponazoritev: to je kocka s stranico, dolgo nekaj več kot tri metre,« so povedali v jedrski elektrarni. Ob koncu leta 2018 je v bazenu za izrabljeno gorivo uskladiščenih 1264 izrabljenih oziroma delno izrabljenih gorivnih elementov.

Upoštevali so tudi upravne omejitve in okoljske zaveze. Do konca oktobra je izračunani delež dovoljene doze zaradi emisij iz jedrske elektrarne v bližini objekta na razdalji 500 metrov od reaktorske zgradbe znašal samo 1,65 odstotka skupne dovoljene vrednosti, ki je 50 mikrosivertov. Doza zaradi naravnega ozadja, ki smo mu izpostavljeni vsi, saj ga povzročata naravna radioaktivnost v zemlji in sevanje iz vesolja, znaša okrog 2400 mikrosivertov. »Vpliv jedrske elektrarne na okolje je v primerjavi s tem neznaten oziroma tisočkrat manjši od sevanja iz naravnega okolja, ki je prisotno stalno in povsod,« pravijo v jedrski elektrarni.