Procesne težave pri zakonu o bančnih razlastitvah

Medtem ko razlaščeni bančni vlagatelji čakajo na imenovanje skupine neodvisnih strokovnjakov, ki naj bi pripravili mnenje, ali so bile razlastitve ob zadnji sanaciji bank upravičene ali ne, se že pojavljajo prve procesne zadrege pri izvajanju zakona o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Na ustavno sodišče še ni prispela nobena pobuda za ustavno presojo zakona, a kot je mogoče izvedeti, ta ni izključena.

Bančni razlaščenci tudi novemu zakonu očitajo neustavnost

Zakon o sodnem varstvu razlaščenih delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic bank, ki je začel veljati sredi junija, med drugim predvideva možnost ustanovitve skupine neodvisnih strokovnjakov, ki naj bi izdelala predhodno mnenje, ali so bili nekdanji imetniki zaradi učinka izrednih ukrepov Banke Slovenije prikrajšani bolj, kot bi bili, če ti ukrepi ne bi bili izrečeni, in seveda, kolikšna bi bila ta razlika. Če bi skupina ugotovila oškodovanje, mora vlada na tej podlagi pripraviti poravnalno shemo. Ker so upravičeni deležniki – vlada, Banka Slovenije ali neprofitno reprezentativno interesno združenje – že predlagali ustanovitev omenjene skupine, se zdaj čaka na njeno imenovanje. Kot je znano, so vlagatelji šestih saniranih bank s temi ukrepi ostali brez 960 milijonov evrov naložb.

Medtem pa že tečejo nekateri postopki, ki jih predvideva omenjeni zakon, kot so oblikovanje virtualne sobe, kjer bo mogoče dostopati do podatkov o sanaciji bank, izdajajo se sklepi o odstopih že vloženih odškodninskih tožb in podobno. Kot je znano, so oškodovani vlagatelji in njihovi zastopniki že ob sprejemanju zakona opozarjali na njegove slabosti in celo morebitne neustavne rešitve.

Pomanjkljivost zakona

Odvetnica razlaščenih vlagateljev Tamara Kek opozarja, da je zakon prinesel precej zmede, saj odpira cel kup procesnih vprašanj. »Ker je zakon v več delih pomanjkljiv, je vse zelo v zraku,« opozarja. Zakon na primer predvideva, da bo za odločanje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, pristojno izključno Okrožno sodišče v Mariboru. A po besedah sogovornice ni povsem jasno, kaj bo z odškodninskimi tožbami, ki so jih oškodovanci na civilna sodišča že pred leti vložili zoper Banko Slovenije in posredno zoper poslovne banke. Sodišča so namreč že izdala sklepe o odstopu teh zadev mariborskemu sodišču. Samo Kekova ima okoli 300 takšnih tožnikov, seveda pa so podobne tožbe vlagali tudi drugi zastopniki. Težave nastajajo tudi pri dostopu do virtualne podatkovne sobe, saj mora vsak razlaščenec oddati pooblastilo, postopki pa so zlasti za starejše ljudi zelo zapleteni, opozarja Kekova.

Kot je znano, je oškodovanih vlagateljev več kakor 100.000, kar bi pomenilo veliko tožb. Zakon sicer predvideva možnost vložitve kolektivnih tožb in združitve pravd, kljub temu pa utegne to trajati, zato se del oškodovanih vlagateljev in njihovih zastopnikov odkrito zavzema, da bi se problem izbrisov rešil s poravnalno shemo. Kot rečeno, je zakon to predvidel, če bo sedemčlanski odbor ugotovil oškodovanje. Vendar pa naj bi po zakonu poravnava dosegla le 60 odstotkov škode, ki je posameznemu nekdanjemu imetniku nastala zaradi izrednega ukrepa, vključno s 60 odstotki zneska zamudnih obresti. Sprejetje poravnave ne bo obvezno, ampak se bodo oškodovani vlagatelji še vedno lahko odločili za tožbo.