Priporočajo prenovo državnih načrtov glede privatizacije

Država bi morala ponovno preučiti svojo strategijo privatizacije podjetij, pripraviti zakonodajni okvir reforme kapitalskega trga, znižati nekatere davke in spodbuditi prelivanje prihrankov iz bank v druge finančne naložbe. To med drugim izhaja iz priporočil projekta za krepitev in razvoj slovenskega kapitalskega trga, ki ga je financirala evropska komisija.

Četrt milijona vredna strategija razvoja kapitalskega trga je zaupna

Agencija za trg vrednostnih papirjev je ta teden vendarle objavila ta dokument, ki je vse od avgusta nosil oznako zaupno, čeprav so nam v evropski komisiji odgovorili, da lahko članice o teh zadevah prosto komunicirajo. Evropska komisija je julija lani v sodelovanju z ATVP in finančnim ministrstvom družbama PricewaterhouseCoopers (PWC) in BTA Consulting naročila, da pripravita pregled slovenskega trga kapitala in predlagata načrt razvoja tega trga, za to pa je namenila 275.000 evrov.

Pisci tega dokumenta med drugim ugotavljajo, da je slovenski kapitalski trg slabo likviden in da na njem primanjkuje ponudbe. Zato menijo, da bi morala vlada ponovno preučiti strategijo privatizacije in oblikovati primarno ali sekundarno javno ponudbo delnic ene ali več državnih družb. Edina privatizacija, ki je doslej potekala tako, je bila prodaja Nove Ljubljanske banke. PWC in BTA Consulting še menita, da bi bilo treba na trgu ponuditi državne ali zasebne obveznice v manjši izdaji, prav tako pa prestrukturirati trgovalno platformo za mala in srednja podjetja. »Za vlagatelje je zelo pomembno, da imajo na voljo širok nabor finančnih instrumentov, da razpršijo svoj portfelj, ključnega pomena pa je tudi za razvoj trga, saj lahko številni udeleženci na trgu, kot so občine, razpršijo svoje financiranje in znižajo svoje stroške financiranja,« pišejo.

Previsoki stroški

Državi še priporočajo posodobitev pravnega okvira zlasti na področju digitalizacije in fintecha. Menijo celo, da so lahko fintech produkti in storitve, ki so trenutno pri nas slabo razviti, priložnost za Slovenijo, da prehiti države z bolje razvitimi tradicionalnimi kapitalskimi trgi. Prav tako so se zavzeli, da bi naša država morala doseči status razvijajočega se trga, kar bi »pozitivno vplivalo na likvidnost in obseg trgovanja na organiziranem trgu«. Pri tem so opozorili, da ATVP nima ne zakonske ne finančne podpore, da bi lahko bolj aktivno vplivala na razvoj kapitalskega trga.

NLB je edina državna družba, ki je bila prodana prek borze. Foto Jože Suhadolnik

Zavzemajo se tudi za znižanje davka na dividende in davka na dobiček od prodaje finančnih instrumentov ter uvedbo davčnih ovir za kriptosredstva. Pisci priporočil poleg tega ugotavljajo, da so stroški lastništva finančnih instrumentov in transakcij z njimi pri nas bistveno višji kot v primerljivih državah, kar je povezano z majhnostjo trga in pomanjkanjem konkurence.

Strah pred izgubo

Dokument izpostavlja visoko stopnjo varčevanja gospodinjstev na eni strani in le povprečno stopnjo naložb na drugi. Kot glavna vzroka za to navaja pomanjkanje finančnega znanja in strah ljudi pred izgubo, zato bi bilo treba oblikovati program finančnega izobraževanja, spodbujati vlaganje v vrednostne papirje in tudi oblikovati pokojninski program.

Na ministrstvu za finance odgovarjajo, da bodo na podlagi ugotovitev evropskega projekta pripravili predlog razvojne strategije za slovenski trg kapitala, ki jo v okviru načrta za okrevanje in odpornost načrtujejo za drugo četrtletje prihodnjega leta. Zanimalo nas je, kdaj je v povezavi s tem pričakovati še novo strategijo upravljanja državnih naložb, saj ima veljavna cilje postavljene le do leta 2020. Te, kot kaže, ne pripravljajo, saj še vedno računajo, da jo bo spisal demografski sklad, čeprav zakon o njegovi ustanovitvi že več mesecev čaka v državnem zboru, nasprotujejo pa mu tako socialni partnerji kot večina strokovne javnosti.