Konec aprila je skupni primanjkljaj že dosegel 48 odstotkov načrtovanega za leto 2021, ugotavlja fiskalni svet.
Galerija
Državna blagajna, nad katero bedi minister Andrej Šircelj, je letos zaradi blaženja posledic epidemije v globokem minusu. FOTO: Jure Eržen/Delo
Aprila je primanjkljaj državnega proračuna po začasnih podatkih znašal 52 milijonov evrov, v prvih štirih mesecih pa je skupaj dosegel že milijardo 318 milijonov evrov, kar je 48 odstotkov predvidenega proračunskega primanjkljaja za leto 2021. Brez neposrednega učinka covid ukrepov bi sicer primanjkljaj v prvih treh mesecih znašal 296 milijonov evrov, ugotavlja fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun.
Proračunski prihodki so bili v prvih štirih mesecih za 11,8 odstotka višji kot v istem obdobju lani. Razmeroma ugodna rast prihodkov je sicer predvsem posledica učinka osnove, saj so lani ob začetku epidemije prihodki občutno upadli, in pa sproščanja omejitvenih ukrepov aprila letos, izpostavljajo v fiskalnem svetu. Na drugi strani so bili odhodki v prvih štirih mesecih za kar dobro četrtino višji kot v istem obdobju lani, brez upoštevanja neposrednega učinka covid ukrepov v višini milijarde 31 milijonov evrov pa so bili višji za 1,6 odstotka, kar je predvsem posledica višjih stroškov dela.
Po podatkih fiskalnega sveta je skupni neposredni učinek covid ukrepov od marca lani znašal skoraj 3,5 milijarde evrov, skupni obseg z upoštevanjem še potencialnega učinka na rezultate državnega proračuna iz naslova poroštev, likvidnostnih kreditov in odlogov plačil kreditnih obveznosti pa je znašal štiri milijarde 43 milijonov evrov.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji