Preskok v novo leto je bil za naložbe pozitiven

Prvi trgovalni dnevi tega leta so bili na svetovnih delniških trgih bolj ali manj v znamenju decembrskih inflacijskih odčitkov za Nemčijo in Francijo in decembrskih kazalnikov PMI za Evropo, ki so bili boljši od pričakovanih.

Nekaj pozitivnega vzdušja je prispevalo še izboljšanje razmer v epidemiji covida na Kitajskem. Cene zemeljskega plina v Evropi so se spustile pod 70 evrov za megavatno uro ter dosegle novo najnižjo vrednost od sredine februarja lani, torej so na ravni obdobja, preden se je začela vojna v Ukrajini. Nepričakovano visoke zimske temperature so zmanjšale zaskrbljenost glede morebitnega pomanjkanja plina in posledične racionalizacije.

Napovedi kažejo, da bodo temperature v preihodnjih dveh tednih za večji del Evrope nad sezonskimi povprečji. K nižjim cenam zemeljskega plina pripomoreta še rekordni uvoz utekočinjenega zemeljskega plina in povišana proizvodnja električne vetrne energije v Franciji in Nemčiji. Skladišča plina po Evropi so bila 2. januarja 83,5-odstotno polna, kar je precej nad petletno sezonsko normo 70-odstotno zapolnjenih kapacitet. Medtem so voditelji EU dosegli dogovor o omejitvi cen zemeljskega plina od 15. februarja. Kljub temu obeti za leto 2023 ostajajo zahtevni, saj je zimska sezona še pred nami.

V Nemčiji se inflacija umirja

Medtem je inflacija cen življenjskih potrebščin v Nemčiji decembra 2022 medletno padla na 8,6 odstotka, kar je manj od novembrskih deset odstotkov in pod tržnimi pričakovanji 9,1 odstotka, je pokazala predhodna ocena. Blagovna inflacija se je močno upočasnila na 13,9 odstotka (v primerjavi s 17,1 odstotka novembra), in sicer na račun manjšega povečanja stroškov energije (24,4 odstotka v primerjavi z 38,7 odstotka novembra) in hrane (20,7 odstotka v primerjavi z 21,1 odstotka novembra). Po drugi strani se je inflacija storitev pospešila na 3,9 odstotka (novembra 3,6 odstotka), cene najemnin pa so porasle za 1,9 odstotka, enako hitro kot novembra. Cene življenjskih potrebščin so se decembra na mesečni ravni sicer znižale za 0,8 odstotka, kar je precej več od pričakovanega 0,3-odstotnega padca.

Na Kitajskem kaže, da so covidne okužbe morda dosegle vrhunec v nekaterih največjih mestih, kar je spodbudilo rast hongkonških delnic in delnic kitajskih podjetij, ki kotirajo v ZDA. Vlagatelji so v začetku tedna bolj kupovali ameriške državne obveznice, saj pričakujejo, da bo Fed le upočasnil svoj tempo dvigovanja obrestnih mer.

INFOGRAFIKA: Delo

Manj povpraševanja cení nafto

V prvih trgovalnih dneh se je pocenila tudi nafta, saj vlagatelji ocenjujejo obete glede povpraševanja po nafti. Terminske pogodbe za brent so trgovale pod 80 dolarji za sod. Sveži podatki indeksa PMI za Kitajsko nam še naprej kažejo krčenje proizvodnega sektorja, čeprav se je država že začela ponovno odpirati. Izvršna direktorica IMF Kristalina Georgieva je medtem opozorila, da bo leto 2023 težje, saj glavni motorji rasti, namreč ZDA, Evropa in Kitajska, doživljajo manjšo aktivnost, kar pomeni tudi nižje povpraševanje po nafti. Na strani ponudbe nafte pa vlagatelji čakajo na nadaljnje ukrepe Rusije, potem ko je prepovedala izvoz nafte tujim kupcem, ki sprejmejo zgornjo mejo cen G7.

Med naložbenimi razredi bodo v letu 2023 zanimive državne in tudi nekoliko bolj tvegane, a zato donosnejše podjetniške obveznice. Z nadaljevanjem zaostrovanja monetarnih politik ameriške in evropske centralne banke lahko pričakujemo, da se bodo donosnosti na obveznice v kratkem še nekoliko povišale. Pri bolj tveganih naložbenih razredih, kot so tudi delnice, je seveda treba biti zdaj bolj pazljiv, a vendar je pričakovati, da bodo tudi te v 2023 postale bolj zanimive, saj se bo pričakovan oziroma zahtevan donos v tem letu moral tudi njim še povišati.

Na splošno pa lahko za leto 2023 pričakujemo, da se bodo obrestne mere še povišale, preden se bodo spustile. V prvi polovici leta zaradi draginje in višjih obresti pričakujemo nižjo potrošnjo gospodinjstev in nekoliko manj privatnih investicij, kar lahko prinese milejšo ohladitev gospodarske rasti. Najkasneje v drugi polovici leta pa se nam s povrnitvijo rasti potrošnje gospodinjstev in povečanja javnih investicij obeta okrevanje.