Pranje denarja: čedalje več »direktorskih goljufij«

Ljubljana – Združba nepridipravov iz tujine je pred časom s ponarejenimi dokumenti in nekaj izmišljenimi identitetami odprla več transakcijskih računov v nekaj naših bankah in začela izvajati plačilni promet v zneskih po nekaj deset tisoč evrov. V eni od bank – neuradno je to UniCredit Bank – so se pravočasno oglasili alarmni zvonci in proti osumljenim je bila te dni že razpisana sodna obravnava.



V omenjenem primeru so osumljenci po neuradnih podatkih s prostora nekdanje Sovjetske zveze. Sicer pa je, kar zadeva banke, v Sloveniji še vedno prisotna predvsem tako imenovana italijanska tipologija pranja denarja, so nam povedali na generalni policijski upravi.

Gre za transakcije (v javnosti so znani zlasti primeri NKBM), ko tujci, večinoma državljani Italije, v bančnih poslovalnicah na obmejnih območjih z Italijo odpirajo bančne račune kot fizične osebe ali pa kot družbeniki pravne osebe (nabiralnik podjetje) z namenom prejema denarnega nakazila iz Italije.

Po prejemu denarja sledijo gotovinski dvigi in zaprtje bančnega računa. Zadevo nato ponovijo v drugi obmejni poslovalnici. Pri tovrstnih zlorabah so znani tudi primeri odpiranja bančnih računov z lažnimi dokumenti (ponarejene osebne izkaznice ali potni listi), pojasnjujejo na policiji.

Denar se steka v Hongkong

Pri pranju denarja slovenska policija v večini primerov beleži zneske, ki presegajo veliko vrednost, to je 50.000 evrov in več. Kar zadeva samo tipologijo pranja denarja, so v policiji lani zaznali predvsem povečanje števila tako imenovanih direktorskih goljufij.

»Gre za primere, ko neznane osebe kličejo podružnice matičnih družb v tujino in se pretvarjajo, da so direktorji matičnih družb. V telefonskem pogovoru zahtevajo takojšnje plačilo določene storitve pod pretvezo, da če plačila ne bodo izvedli, bodo sledili tako imenovani penali oziroma visoke obresti. V nadaljevanju sledijo še podrobni napotki prek lažnega elektronskega predala. Po prejemu denarja na račune, ki so predhodno odprti prav z namenom izvršitve kaznivega dejanja v Sloveniji, sledijo manjši gotovinski dvigi, glavnina denarja pa se prenakaže v tujino, večinoma v Hongkong,« so nam pojasnili na policiji, kjer pravijo, da intenzivno sodelujejo z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja, od katerega prejmejo največ obvestil o sumljivih transakcijah.

Na omenjenem uradu so med obravnavo prijav sumljivih transakcij zaznali primere uporabe lažnih identitet in ponarejenih osebnih dokumentov, a število teh ne dosega deset odstotkov vseh obravnavanih primerov. »Je pa res, da smo v zadnjih dveh letih obravnavali več zadev, v katerih se je izkazalo, da so tuje fizične osebe uporabljale ponarejene osebne dokumente, kar gre pripisati tudi izjemnemu povečanju števila izvršenih tako imenovanih direktorskih goljufij z vdori v elektronske naslove in informacijske sisteme oškodovanih subjektov v svetu, kjer se storilci predstavljajo s privzeto identiteto članov uprave ali direktorjev pravnih oseb, ki imajo pooblastila za odreditev izvršitve posameznega nakazila. To je globalni fenomen.«

Porast sumljivih transakcij

Policijska statistika zadnja leta ne kaže povečanja števila obravnavanih kaznivih dejanj pranja denarja, se pa veča škoda, ki iz njih izvira, in sicer s 300.000 evrov leta 2015 na skoraj deset milijonov lani. Ima pa z večjimi številkami opraviti urad za preprečevanje pranja denarja, ki ne spremlja kaznivih dejanj, pač pa prijave sumljivih transakcij z razlogi za sum pranja denarja in financiranja terorizma.
Zadnja tri leta opažajo rast števila prijav sumljivih transakcij, in sicer s 449 leta 2016 na več kot 800 prijav leta 2018, ugotavljajo tudi povečanje deleža obravnavanih tujih oseb, ki jih je bilo v letih 2016 in 2017 že več kot 60 odstotkov. Leta 2017 je skupen znesek domnevno opranega denarja, kot izhaja iz obvestil in informacij, znašal v obvestilih 263,7 milijona evrov in 4,1 milijona dolarjev, v informacijah pa 214,5 milijona evrov in slabih 555.000 dolarjev, izhaja iz odgovora, ki so nam ga poslali z urada.

Ob tem so poudarili, da navedeni zneski predstavljajo samo skupen znesek transakcij, pri katerih so bili podani razlogi za sum pranja denarja, in ne nujno tudi količine opranega denarja ter skupnega zneska transakcij, pri katerih so bili podani sumi storitve drugih kaznivih dejanj. Pojasnili so še, da zneski ne predstavljajo ocene povzročene škode niti ocene protipravno pridobljene premoženjske koristi, pač pa kumulativno vsoto sumljivih transakcij v vseh obvestilih in informacijah. Dokončen odgovor o dejansko povzročeni premoženjski škodi, protipravno pridobljeni premoženjski koristi in dejansko oprani količini denarja lahko po njihovem poda samo pravnomočna sodba.