Poraba plina je lani dosegla nov vrh, letos večje težave

Poraba plina je bila po padcih v 2022 in 2023 spet rekordna, ob tem, da naj bi se letos še povečevala, ugotavljajo v Mednarodni agenciji za energijo (IEA). Za slabo polovico letošnje rasti bodo po predvidevanjih poskrbele države v Aziji. Svetovno trgovinsko ravnotežje pa bo kljub temu krhko, saj oskrba z utekočinjenim plinom ne raste po pričakovanjih, posebej zato, ker je ta plin dražji. Geopolitične napestosti pa še vedno poganjajo skoke cen, kar še posebej vpliva na Evropo.

Hladna zima je dodala svoje k težavam z oskrbo, tu pa je še ustavitev dobav ruskega plina prek Ukrajine. To naj sicer ne bi ogrožalo dobav plina v Evropsko unijo, lahko pa bo povečalo potrebe za uvoz utekočinjenega plina in ogrozilo temelje trga s plinom. 

Prve ocene IEA kažejo, da je poraba plina lani zrasla za 2,8 odstotka ali 115 milijard kubičnih metrov plina (Slovenija bo šele s polnim zagonom plinskih turbin v ljubljanski toplarni presegla porabo ene milijarde kubičnih metrov plina). Poraba je zrasla zlasti zaradi Azijskopacifiške regije in zaradi porabe v industriji. V letih med 2010 in 2020 je poraba plina rasla za dva odstotka na leto. Prve ocene tudi kažejo, da je zemeljski plin zapolnil 40 odstotkov potreb po energiji v 2024, kar pomeni večji delež kot ga imajo vsa druga goriva. V EU je poraba plina zrasla le malo, ostala je znatno pod predkrizno ravnjo.

Ruski plin se pretaka samo še po kapljicah

Zemeljski plin namreč še naprej zamenjuje nafto v različnih sektorjih, kar podpirajo tako predpisi kot trg. Na Bližnjem vzhodu plin nadomešča nafto v proizvodnji elektrike, na Kitajskem plin poganja tovornjake, podoben trend je zaradi zahtev za omejitev emisij pričakovati tudi v ladjarstvu.

Vreme določa porabo

Poraba plina je tudi zelo odvisna od vremena, ki postaja čedalje bolj spremenljivo. Hladne fronte in vročinski valovi so pogostejši zaradi podnebnih sprememb, nestabilni obnovljivi viri pa tudi potrebujejo plinske elektrarne kot podporo. V ZDA je poraba plina zrasla na 3,9 milijarde kubičnih metrov na dan med zimskim neurjem Heather januarja lani. V gospodinjstvih in podjetjih je poraba plina med 11. in 16. januarjem zrasla za 70 odstotkov.

Po plinovodih prihaja cenejši plin kot po morju. FOTO: Roman Šipić/ Delo

V Indiji so plinske elektrarne pospešeno proizvajale elektriko za klimatske naprave, saj je bil poletni vročinski val najhujši v znani zgodovini. Poraba plina je zrasla za 32 odstotkov med majem in julijem. V Južni Ameriki je suša omejila proizvodnjo hidroelektrarn in povečala porabo plina. Tako v Indiji kot v Južni Ameriki so za dodatno porabo povečali uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (UZP). 

V EU je počasen veter v prvi polovici novembra povzročil strm padec proizvodnje vetrnih elektrarn. Ključno vlogo v podpori so igrale plinske elektrarne, ki so povečale proizvodnjo za 80 odstotkov glede na leto prej. Plin za to je v glavnem prišel iz skladišč.

Gazprom v Avstrijo ne dobavlja več plina, Slovenija ni ogrožena

Rast oskrbe z UZP je nižja kot v preteklih letih, le 2,5-odstotna. Zaostanki v projektih, poleg ne zelo trdnega zaupanja v proizvajalce, so omejili rast oskrbe z UZP. Ta naj bi letos zrasla za pet odstotkov oziroma za 25 milijard kubičnih metrov, zlasti zaradi odprtja več velikih projektov, napovedanih v ZDA in Kanadi. Afrika in Azija naj bi tudi nadaljevali z oskrbo z UZP, ruski projekt na Arktiki pa ni med zanesljivimi zaradi sankcij.

Težave EU in še bolj Moldavije

Rast porabe UZP naj bi ublažila zmanjšanje dobav po plinovodih prek Ukrajine. Ta napoved temelji na oceni, da vsaj letos ne bo nobenih dobav ruskega plina prek Ukrajine. V IEA ocenjujejo, da to ne predstavlja neizbežnega tveganja za dobave plina v države EU, saj imajo precejšnje skladiščne zmogljivosti, so povezane med sabo in tudi z drugimi viri, med drugim s trgom UZP.

Drage zaloge plina so vse večja nadloga

Ranljivost Moldavije, ki je decembra razglasila 60-dnevne izredne razmere, pa je povsem druga zgodba. Zahteva namreč tesno sodelovanje z regionalnimi in mednarodnimi partnerji za zagotovitev oskrbe z energijo. Od 1. januarja imajo gospodinjstva redukcije toplote in tople vode.

Ustavitev pretoka plina prek Ukrajine pomeni zmanjšanje dobav ruskega plina v EU za 15 milijard kubičnih metrov. Če bo hotela EU letos spet napolniti skladišče pred zimo, bo morala povečati uvoz UZP. To pa lahko vnese neravnotežje na trg UZP, menijo v IEA. Tudi zato naj bi poraba plina letos zrasla manj kot lani.