Pomorski promet ogroža – suša

V istem času, ko je zaradi vojnih razmer na Bližnjem vzhodu oviran promet skozi Sueški prekop, se je v precej neprijetnem položaju znašla še ena strateško izjemno pomembna plovna pot. Zaradi pomanjkanja vode, ki omogoča delovanje zapornic, je sredi januarja Panamski prekop za kar tretjino zmanjšal število ladij, ki ga lahko preplujejo vsak dan.

Srednjo Ameriko namreč že nekaj mesecev pesti huda suša, pomanjkanje padavin pa je tako znižalo gladino jezera Gatun na območju Panamskega prekopa, da ogroža njegovo prehodnost. Panamski prekop namreč sestavljata sistema umetnih kanalov in zapornic, ki do jezera Gatun prideta z atlantske in pacifiške smeri, vmes pa ladje plujejo po jezeru. Predvsem pa je voda iz jezera nujna za obratovanje zapornic, ki s polnjenjem in praznjenjem omogočajo premagovanje višinske razlike med morsko in jezersko gladino.

INFOGRAFIKA: Delo

V običajnih razmerah prekop omogoča prehod najmanj 36 ladij na dan, zdaj pa so to število zmanjšali na 24. Ladjarji so zaskrbljeni predvsem zato, ker ni jasno, kako dolgo bodo te omejitve trajale. Dovolj dežja ni na tem območju padlo že nekaj mesecev, letos pa naj bi vreme v Srednji Ameriki zaznamoval še pojav el niño, ki lahko povzroči tudi dolgotrajne suše.

Skozi Panamski prekop v običajnih letih pluje približno 14.000 ladij, obseg tovora pa se je po letu 2016, ko so razširili zapornice in omogočili prehod večjim ladjam (imenovanim neopanamax), povečal na 500 milijonov ton na leto. Skozi Panamski prekop potuje približno 2,5 odstotka svetovne pomorske trgovine, še posebej pomemben pa je za Ameriko.

ZDA na primer skozi prekop prepeljejo kar 14 odstotkov svoje pomorske trgovine, več srednje- in južnoameriških držav pa je v svoji zunanji trgovini od prekopa še bolj odvisnih. Ekvador, ki je največji proizvajalec banan na svetu, na ta način prepelje večino svojega izvoza (približno sedem milijonov ton banan na leto), ki je namenjen predvsem v Evropo in na vzhodno obalo ZDA. Prihodki od prometa skozi Panamski prekop so v letu 2022 v proračun Paname prispevali 2,5 milijarde dolarjev, gospodarska dejavnost, povezana s prekopom, pa ustvari več kot šest odstotkov panamskega BDP.

INFOGRAFIKA: Delo

Zastoj v možnosti plovbe skozi Panamski prekop bo že kratkoročno vplival tako na cene prevozov kot na čas potovanja blaga iz enega oceana v drugega, so ocenili v analitski hiši McKinsey. Še najbolje – zgolj z višjo ceno pristojbin za prečkanje prekopa – bodo »prišli skozi« kontejnerske ladje in tankerji, ki prevažajo utekočinjeni naftni plin. Ta plovila imajo že zdaj prioriteto pri prehodu, predvsem pa lastniki tovorov lažje plačajo višjo pristojbino, saj je njihov tovor vreden več (glede na težo oz. prostor, ki ga zavzame na ladji) in lažje prenese podražitev.

Slabše razmere čakajo lastnike razsutih tovorov (na primer žita, premoga, rudnin) ali pa generalnih tovorov (med drugim velike in težke industrijske opreme, ki ne potuje v kontejnerjih, kot so sestavni deli vetrnih elektrarn). Ti bodo prisiljeni izbrati alternativne pomorske poti. Pot z zahodne obale ZDA v Evropo skozi Panamski prekop traja približno 21 dni, plovba čez Pacifik, Indijski ocean in skozi Sueški prekop pa vsaj 40 dni. Vendar pa se zdaj, ko se veliko ladjarjev Suezu izogiba, pot podaljša za še dodatnih 15 dni ...

Stroški ladij, ki uporabljajo Panamski prekop, so se v povprečju že zvišali za pet odstotkov, kar bi lahko na letni ravni zneslo 1,1 milijarde dolarjev, so ocenili McKinseyjevi analitiki.